Naložbeni certifikat nima lastne vrednosti, zlato jo ima!

Na eni izmed finančnih spletnih strani sem prebral stavek, ki me je zbodel v oči zaradi naivnosti in nerazumevanja tako naložbe v plemenite kovine, kot tudi resnosti trenutne globalne finančne situacije. V stavku je namreč zapisano, da je zelo malo verjetno, da bomo z investiranjem v zlato obogateli, vsaj v kratkem časovnem obdobju. Ljudje božji, zbudite se! Časi bogatenja na kratek rok so že zdavnaj minili, sedaj gre za ohranjanje ustvarjenega premoženja in beg pred revščino! Poglejte malo okoli sebe. V katerokoli svetovno ekonomijo pogledamo danes, povsod naletimo na visoka potencialna tveganja. Gre za zelo nepredvidljiva tveganja, tveganja brez primere v dosedanji zgodovini. Nikdar v zgodovini ni bilo nakopičenih tako veliko potencialnih katastrof ob tako velikem številu dejansko bankrotiranih držav (Združene države Amerike, Velika Britanija, Španija, Italija, Grčija, Irska, Japonska,...) in s propadlim finančnim sistemom, ki se ga pri življenju ohranja le s prikrivanjem informacij in s tiskanjem neskončne količine denarja. Zato toliko težje razumem ljudi, ki s svojim premoženjem še vedno špekulirajo in se namesto k fizični obliki zlata, zaradi manjših stroškov investicije, zatekajo k naložbenim certifikatom, ki v današnjih finančno negotovih časih predstavljajo zgolj virtualno (namišljeno) premoženje. Dobro je vedeti, da je naložbeni certifikat izvedeni finančni instrument, ki nima nobene lastne vrednosti ampak je vezan na določen osnovni instrument (indeks, nafto, zlato, delnico, pšenico, srebro, soja, baker,...) in kjer imetnik certi­fi­kata ni posre­dni sola­stnik kakr­šne­ga­koli pre­mo­že­nja. Veliko imetnikov naložbenih certifikatov to vrsto tveganja preprosto ignorira ali pa nanj pozabi. V svojih rokah imajo namreč le pra­vico do popla­čila pod dolo­če­nimi pogoji, ki pa ni z niče­mer izrecno zava­ro­vana. Poleg tega ima naložba v certifikat tudi številna dodatna tveganja kot so: možnost stečaja oziroma neizpolnitev obveznosti s strani izdajatelja, sprememba zakonodaje, valutno tveganje, tveganje naravnih nesreč,... In ustvarjeni dobički so obdavčeni. Čeprav vrednost naložbenega certifikata navadno sledi gibanju vrednosti osnovnega instrumenta na katerega je vezan, pa vedno ni tako. Eden izmed lepih primerov te trditve je tudi certifikat na zlato propadle ameriške banke Bear Stearns, katerega graf je priložen. Majhni stroški, majhna varnost! Na nevarnost izvedenih vrednostnih papirjev, kamor torej spadajo tudi naložbeni certifikati, je že pred leti opozoril Warren Buffett, eden najboljših vlagateljev na svetu. Označil jih je za "orožje za množično uničevanje", ker zaradi velike soodvisnosti velikih finančnih inštitucij in prepletenosti z medsebojnimi transakcijami nihče nima pregleda nad tem, kakšna je njihova izpostavljenost in kakšno verižno reakcijo bi lahko sprožil zlom enega izmed členov v tej verigi. Kot zanimivost naj navedem, da je glede finančnih derivatov ena izmed najbolj izpostavljenih bank tudi ena izmed najstarejših in največjih svetovnih investicijskih bank JP Morgan Chase. Njena izpostavljenost finančnim derivatom presega 400% premoženja banke in s tem predstavlja več kot 50% celotnega trga finančnih derivatov v Združenih državah Amerike! Vlagatelje kdaj pa kdaj skrbi glede zagotovitve varne hrambe plemenite kovine v fizični obliki po opravljeni investiciji. Zagotovo delno utemeljena skrb a nič bolj pomembna od skrbi za avto, umetnino ali pomembne računalniške podatke, ki so lahko velikokrat vredni veliko več od naložbe posameznika v fizično zlato. Zlato je samo druga oblika denarja. Je denar z realno vrednostjo, ki z rastjo svoje vrednosti kaže na slabosti v monetarnem sistemu. In na te slabosti kaže tudi v primeru evropske denarne valute. Donosnost zlata v primerjavi z evrom kaže, da evropska papirnata denarna valuta vedno bolj izgublja na svoji kupni moči. Povprečna letna donosnost zlata, ki je bila 2,3% v obdobju med leti 2000 do 2005, se je v naslednjih petih letih od 2005 do 2010 povišala kar na 19,1%! V zadnjih desetih letih pa je bila povprečna donosnost zlata v primerjavi z evrom 10,7% na leto. Upam, da bodo investitorji pravočasno spoznali, da je "vrag odnesel šalo" in da je naložba v fizično zlato ena redkih naložb s katero si lahko v današnjih časih še zaščitijo in ohranijo finančno premoženje. Ali bodo zaradi tega tudi obogateli ali pa le ne bodo ubobožali, bo pokazal čas. Zagotovo pa jim v nobenem primeru ne bo žal!