Manipulacija cene, ne pok balona

Vedno znova, več let zapored, na straneh slovenskih finančnih medijev beremo o poku balona pri ceni zlata. Vsak nihaj cene navzdol, ki je posledica manipulacije ali 'zdrave' korekcije trga izkoristijo za vsaj en članek o poku 'zlatega' balona. Da o tem pišejo blogerji lahko razumem, da pa o tem pišejo  mediji, ki naj bi podajali neodvisna mnenja s finančnih trgov pa težko razumem. No, lahko, če sprejmem dejstvo, da novinarji in odgovorni uredniki nimajo popolnih informacij o trgu zlata. Poglejmo si torej najprej kakšna je definicija balona. Definira ga eksponentna rast, ki ji sledi eksponentni padec. Lep primer poka balona, je bilo videti pri tehnoloških podjetjih ( t.i. dot-com). Ameriški delniški indeks NASDAQ je od leta 1996 do leta 2000 zrasel od 600 na 5000 točk. V tem primeru je dejansko šlo za klasičen špekulativni balon. V začetku leta 2000 so investitorji to tudi sami kmalu ugotovili in vrednost indeksa je začela upadati. V naslednjih mesecih je vrednost indeksa padla na vrednost 2000 točk, do konca leta 2002 celo na 800 točk. V tem času je tehnološkemu podjetju Microstrategy vrednost delnice padla z vrednosti 3.500 dolarjev na vsega 4 dolarje!
Zgodba pri zlatu je povsem drugačna, saj je rast cene linearna. Padec cene zlata je posledica ekstremne manipulacije centralnih in t.i. bullion bank (dokazana krivda banki Barclays, odstop Deutsche Bank od fiksiranja cene) in ne poka balona. Nizka cena pač ustreza večjemu številu interesentov kot visoka. Ta ustreza politikom, potencialnim velikim investitorjem, industriji, bančnemu lobiju, lobiju centralnih bank, azijskim državam in blagovni borzi Comex. Na drugi strani bi trenutno visoko ceno pozdravili le proizvajalci (rudniki) in obstoječi investitorji. Še nekaj je. Rast cene zlata odseva slabosti finančnega sistema in valut brez realne podlage. Če verjamemo Jürgenu Starku, nekdanjemu podpredsedniku Bundensbank in glavnemu ekonomistu ECB, ki je dejal, da je finančni sistem ušel izpod nadzora, bi morala biti cena zlata danes torej veliko višja. Jürgen Stark ugotavlja, da je ECB zapravila popolnoma vse možnosti za nadzor nad trenutno gospodarsko situacijo in da je celoten finančni sistem popolna iluzija! In kaj priporoča? Realizacija fiktivnih dobičkov in njihov prenos v tradicionalno varni zatočišči, zlato in srebro. Njegov pogled na situacijo si lahko preberete na tej povezavi tukaj.
Mediji s svojimi nebulozami o poku balona pri zlatu, javnost namerno obračajo stran od ene najbolj perspektivnih naložb v zadnjem in naslednjem desetletju ter hkrati prikrivajo prave balone. Torej, če kdo išče balone, naj pogleda malo okoli sebe in zagotovo ne bo mogel mimo ogromnega balona finančnih derivatov, obvezniškega balona, balona kreditnih kartic, delniškega balona… Njihov pok se lahko zgodi kadarkoli, povzroči pa ga lahko nek dogodek (black swan), ki ga je izjemno težko ali celo nemogoče  v naprej predvideti in napovedati. Ko se bo razpočil obvezniški balon, bo za seboj na denarnem trgu pustil opustošenje, katerega obseg in posledice si danes težko predstavljamo. Trenutno manipulacijo trga zlata in ugodno ceno je torej smiselno izkoristiti za pravočasno zaščito premoženja pred sesutjem denarnega trga.

Strah pred investiranjem

Strah je eden izmed osnovnih čustev. Je osnovni mehanizem za preživetje in je zato največkrat koristen, saj nas žene k previdnosti. Kaj hitro pa se lahko ta previdnost  spremeni v otrplost, ker se bojimo, da nas bo nekdo prevaral ali ker se bojimo sprememb. V človeški naravi je močna želja, da vse ostane po starem. Vzdrževanje te otopelosti pa človeško psiho lahko načne do te mere, da ljudje postanemo povsem nebogljena bitja. In trenutno je eden najpogostejših in najmočnejših strahov, strah pred revščino. Ne samo Slovencev. Več kot polovico prebivalcev Velike Britanije je recimo bolj strah življenja v pokoju kot za svoje zdravje ali smrt partnerja! Ob tem bi lahko pričakovali, da se bodo na ta strah odzvali tako, da bodo pravočasno začeli iskati investicijske priložnosti za ustrezno finančno preskrbo v tretjem življenjskem obdobju, kaj ne? Žal se pričakovanja le redko uresničijo, glavni vzrok za to pa je nevednost! Večino ljudi je namreč finančno nepismenih. Poleg tega jih je strah, ker ne morejo predvideti in nadzorovati prihodnje situacije in zato raje ne naredijo ničesar. Enostavno otrpnejo. Finančna kriza, padec vrednosti delnic, negotova gospodarska situacija, nezadovoljstvo z obstoječimi finančnimi produkti ali celo izkušnja morebitne finančne prevare so zagotovo dejavniki, ki ljudi lahko držijo v strahu pred ponovnim investiranjem. A le, če se ne zavedajo, da imajo v teoriji pravzaprav samo dve možnosti pri soočanju s tem strahom: ali se mu prepustijo ali pa se z njim soočijo. V praksi imajo dejansko celo eno samo možnost. Čim prej se soočiti s strahom in ponovno investirati. Finančni analitik Richard Russell je dejal: "V tej finančni krizi bomo izgubili vsi. Zmagovalec krize bo tisti, ki bo izgubil najmanj." Nikar ne pozabite, da v tej zgodbi nastopate tudi sami in da o tem, koliko boste izgubili, odločate sami. Če ne boste storili ničesar, in boste imeli naložbe v gotovini, depozitih, klasičnih življenjskih zavarovanjih ali obveznicah, boste izgubili največ. Ne verjamete? Direktiva EU predvideva ukinitev gotovine do leta 2018, plačila nad 5000 evri v Sloveniji že danes niso več mogoča, EU želi v prihodnje prepovedati gotovinske transakcije nad 500 evri, nepojasnjen izvor gotovine je v Sloveniji že danes obdavčen z 70%, kupna moč denarja v enem letu v povprečju upade za 5%. Pri depozitih, obresti že danes ne pokrivajo realne letne inflacije (5%), obstaja realna možnost zasege dela depozita (t.i. bail-in) ali njegove spremembe v državne obveznice, obstaja možnost devalvacije ali zamenjave valute. Klasična življenjska zavarovanja imajo večino naložb v denarni obliki zato so podvržena vsem prej naštetim negativnim dejavnikom. Tudi garantirana višina glavnice, v kupni moči čez 15 ali 20 let, vam takrat ne bo mogla nič pomagati, ker bo zaradi visoke inflacije popolnoma razvrednotena. Trg obveznic, ki trenutno predstavlja enega izmed največjih globalnih finančnih izzivov, se je napihnil v balon. Njegove razsežnosti presega celo velikost balona tehnoloških delnic in se bo prej ali slej razpočil. Torej, če se prepustite strahu pred investiranjem, se boste že v naprej obsodili na neuspeh. Brez možnosti, da vam uspe! Če bi se tako prepustili strahu po prvem nerodnem padcu, ko ste se učili hoditi, bi se danes še vedno plazili. Tako pa je bil vsak vaš padec, le nova izkušnja do stabilnega koraka. Tudi strah pred investiranjem morate zato sprejeti kot življenjskega sopotnika in vsako manj dobro izkušnjo sprejeti kot učenje na poti do trenutka, ko boste na pravilen način zopet uspeli poskrbeti za svojo finančno varnost in stabilnost. Naj ta sestavek  zaključim z modrostjo, ki pravi: »Ni nam potrebno biti pametnejši od svojih let. Dovolj bo, če bomo pametnejši od svojih strahov.«

Inflacija je, čeprav zaenkrat še prikrita!

Velikokrat je slišati, da inflacije ni. Sam sem seveda povsem drugačnega mnenja, zato želim pojasniti nekaj trikov zaradi katerih večina ljudi ne prepozna inflacije in zato nanjo odreagira pozno. Največkrat prepozno! In to zaradi t.i. skrite inflacije na katero niso dovolj pozorni. Ste morda opazili, da se je embalaža vašega priljubljenega prehrambnega izdelka, ki ima sicer lahko enako ceno kot pred letom dni, zmanjšala? No, lahko pa je embalaža ostala enake velikosti, vsebine pa je v njej manj kot pred letom dni. Na tak način lahko izgubite tudi do 20% kupne moči. To pa je šele začetek. Naslednji izmed zelo pogosto uporabljenih trikov je ta, da v izdelku manjka kakšna izmed sestavin, ki je bila do tedaj prisotna.  Na primer v pecivu, kjer sta bila prej med sestavinami oreh in lešnik, se sedaj nahaja samo lešnik. Ali pa se v izdelku nahaja cenejši nadomestek oziroma je ta razredčen. Za enako ceno, seveda! Inflacija je opazna tudi pri embalaži. Pakiranja so enostavnejša in z manj barvami (ker je draga) ali pa je izdelek zapakiran tako, da zgleda vrednejši in se ga tako skrije vse do odprtja embalaže. In še nekaj. Roki uporabe so na izdelkih vse krajši z namenom, da si proizvajalci povečajo promet, ker vi izdelek predčasno zavržete. Kaj pa je s cenami goriv, energentov in stalnimi stroški kot so na primer RTV naročnina, zavarovanje avtomobila in odvoz smeti? Ti so v obdobju od januarja 2008 do konca leta 2012 v povprečju zrasli za 24,23%, kar pomeni 4,85% povprečno letno inflacijo. Statistični urad Republike Slovenije v tem času priznava skupno 10,9% oziroma le 2,18% povprečno letno inflacijo. To pa je več kot 100% razlika! Pri povprečni letni obrestni meri 2% na depozit za dobo enega leta, s padajočim trendom, to seveda pomeni, da vaše premoženje realno izgublja na vrednosti. In, če ne boste del svojega premoženja pravočasno in na pravilen način zaščitili, bo z vsakim naslednjim letom vašega premoženja vse manj in manj. Čeprav je inflacija trenutno prikrita, je ne gre podcenjevati!

---

Bitcoin: priložnost ali manija?

Vrednost digitalne valute Bitcoin, je v lanskem letu zrasla za 9500%. Nikomur od najboljših svetovnih finančnih komentatorjev ni bilo jasno čemu. Večina od njih pa je menila, da gre za balon podoben tistemu iz leta 1637, v katerem so posamezne čebulice tulipana dosegle vrednost desetkratnega letnega dohodka kvalificiranega rokodelca! Kaj sploh je Bitcoin? To ni realni denar, je virtualni žeton, ki ga je mogoče zamenjati za blago ali storitev na prodajnih mestih, ki jih sprejemajo. Konec lanskega leta je bilo v obtoku 12,3 milijonov teh žetonov. In čeprav bi iz vse medijske pozornosti lahko sklepali, da te žetone kupuje izjemno veliko število ljudi, temu še zdaleč ni tako. Na celem planetu ima le slabih 250 tisoč ljudi svoj denar v teh virtualnih žetonih. Verjetno zato, ker vedo, da ni z ničemer podprta. Podobno kot ameriški dolar, le da za njim stoji vlada Združenih držav Amerike, ki poveljuje eni  najmočnejših vojsk na svetu. So pa ti žetoni, zaradi zagotovljene anonimnosti, zanimivi za plačevanje sumljivih poslov. S tega vidika je izjemno zanimiva informacija, da je eden največjih svetovnih imetnikov Bitcoinov tudi ameriški FBI (Federal Bureau of Investigation), ki ima v lasti vsaj 144 tisoč žetonov. Torej, če povzamem, gre za »virtualno valuto«, brez podlage, brez garancije poplačila, brez nadzora, v večinski »lasti« japonskega izumitelja in pod vplivom pomembnega »vlagatelja« Ameriškega preiskovalnega urada (FBI). Maja 2011 je bila vrednost Bitcoina 7,50 ameriškega dolarja, konec lanskega leta je njegova vrednost dosegla 1.203 ameriške dolarje, danes pa je njegova vrednost 913 ameriških dolarjev. Ne pozabite, da vsak balon, še posebej balon imenovan Bitcoin, lahko nepričakovano poči in za seboj pusti ljudi z veliko virtualnega nič! Tega si kot morebitni vlagatelj gotovo ne želite…

Cena zlata, Goldman Sach's in etika

Jeffrey Currie, vodja raziskav trga surovin pri banki Goldman Sachs meni, da naj bi cena zlata v letošnjem letu, kljub rasti v začetku leta, padla za 16%. In kaj navaja kot glavni razlog? Okrepljeno ekonomsko okrevanje Združenih držav Amerike. Ne morem verjeti. Od kje te fantje pobirajo informacije?! Okrevanje gospodarstva Združenih držav Amerike od začetka trenutne finančne krize je najpočasnejše v njihovi zgodovini, zaupanje v njihovo valuto je na najnižji stopnji v zgodovini, na robu bankrota se nahaja kar nekaj njihovih mest: Chicago (lanski proračunski primanjkljaj 298 milijonov dolarjev), Los Angeles (letošnji proračunski primanjkljaj 216 milijonov dolarjev),  San Diego (letošnji proračunski primanjkljaj 38 milijonov dolarjev), Cincinnati (letošnji proračunski primanjkljaj 35 milijonov dolarjev), Camden (letošnji proračunski primanjkljaj 26,5 milijonov dolarjev), North Las Vegas (letošnji proračunski primanjkljaj 19 milijonov dolarjev),… Mesto Denver je bankrot razglasilo že lansko leto. Pa to še ni vse. Njihova brezposelnost je rekordna! Odstotek zaposlenih Američanov, ki je bila pred krizo slabih 65%, se že več kot 50 mesecev giblje v območju med 58 in 59%. Senator Alabame, Jeff Sessions je pred kratkim javno priznal, da zadnje poročilo o zaposlenosti podcenjuje globlji problem s katerim se spopada ameriško gospodarstvo. V decembru lanskega leta je bilo namreč odprtih le 74 tisoč novih delovnih mest, medtem, ko je kar 374 tisoč ljudi za vedno obupalo nad iskanjem zaposlitve. To pomeni, da ob vsakem novem odprtem delovnem mestu, pet ljudi za vedno obupa nad zaposlitvijo! Dejstvo je, da je od začetka leta 2008 do danes, brez zaposlitve ostalo že 1.687.000 Američanov. In, če vemo, da več kot 70% njihove ekonomije poganja potrošnja, se ob vseh teh dejstvih, govorjenje o okrepljenem gospodarskem okrevanju sliši naravnost smešno. Poleg tega so fantje iz Goldman Sachsa spregledali še dva pomembnejša podatka. Prvi je ta, da rast ameriškega bruto družbenega proizvoda (GDP) v tretjem četrtletju lanskega leta ni bila 1,97%, kot to trdijo uradni viri. Ugotovitve Shadow Government Statistics namreč kažejo, da je realna gospodarska rast že nekaj let negativna, v omenjenem obdobju -1,7%. Drugi podatek pa je letna  inflacija, ki fantom iz Goldman Sachsa tudi ne dela sivih las, saj naj bi bila statistično le 1,24%. A glej ga zlomka, izračun inflacije po metodologiji iz obdobja, ko se še ni tako manipuliralo z inflacijo (1980 in 1990) kaže na to, da je ta že pri 8,81% na letni ravni. To pa je že skrb vzbujajoče. Goldman Sachs pač ostaja zvest svoji dolgi in bogati tradiciji zavajanja strank in postavljanja svojih interesov na prvo mesto.

Izjema je Greg Smith, nekdanji najslavnejši prodajalec finančnih derivatov pri banki Goldman Sachs, ki je pred skoraj dvema letoma, po 12. letih, nepričakovano zapustil svoje delovno mesto. In razlog? Etika in morala njegovih sodelavcev se je tako dramatično poslabšala, da ni mogel več zdržati.

Zaupanje v finančne svetovalce

V eni izmed anket o »Trusted Brand 2013« smo se, med petimi najmanj zaupanja vrednih poklicev v Sloveniji, znašli tudi finančni svetovalci. In to takoj za politiki(???), ki smo jih sicer v izkazanem zaupanju ljudi »premagali« za celih 10%. Iz kje izvira to nezaupanje do finančnih svetovalcev? Po vsej verjetnosti iz prevelikih pričakovanj ljudi po kratkoročnih dobičkih in splošne finančne nepismenosti. Kako si drugače razlagati številne vlagatelje v razne piramidne igre, ki obljubljajo več 10 odstotne donose na mesec(!) v gospodarskih časih, ko je gospodarska rast skoraj nična oziroma celo negativna? Seveda imajo pri tem nezaupanju ljudi v finančne svetovalce levji delež tudi prodajalci finančnih produktov. A pozor, med prodajalci in svetovalci je ogromna razlika! Prvi z lepim besedičenjem finančne produkte prodajajo s pomočjo preteklih donosov, ne glede na stroške in potrebe stranke po teh produktih. Prodajajo jih z interesom lastnega zaslužka in zaslužka finančne ustanove katero zastopajo. In z uspešno prodajo, se njihovo delo s stranko največkrat konča. Do naslednjega, novega produkta seveda. Delo svetovalcev pa temelji na analizi obstoječega finančnega stanja stranke, njenih želja, potreb, pričakovanj in zmožnostih varčevanja v prihodnje. In še nekaj. V individualnem finančnem načrtu, ki se stranki predstavi, so zajeti le tisti finančni produkti s katerimi stranka lahko na najbolj optimalen način doseže svoje cilje in ki imajo za stranko sprejemljive stroške. Potem pa se delo finančnega svetovalca nadaljuje skozi dolgoletno spremljanje stranke na poti do zastavljenega finančnega cilja. Zato me že od nekdaj moti posploševanje in metanje ljudi v isti koš, pozdravljam to finančno krizo. In to iz dveh razlogov. Prvi je ta, ker bodo ljudje zaradi krize postali izbirčni pri naložbenih nasvetih in odločitvah, ki jih bodo posledično tudi bolj cenili. Drugi razlog pa je ta, da bo trg sam počistil s tistimi priložnostnimi prodajalci finančnih produktov, ki jim je mar le za lasten zaslužek in se posledično do strank vedejo neetično. Za konec pa še en razmislek o rezultatih ankete, ki sem jo omenil na začetku. Kaj naj si mislim o tem, da Slovenci bolj zaupamo nogometašem kot odvetnikom in sodnikom? Je Slovenija, ob malo spremenjenih besedah Ivana Cankarja, res prečuden kraj, vseh norcev raj?

Se ponavlja obdobje Velike depresije?

Depresijo poleg žalosti označujejo tudi pobitost, pesimizem, obupanost, pomanjkanje notranjih spodbud, nemirnost, strah, občutek krivde, razdražljivost in/ali praznost.To stanje se je iz Grčije preko Španije, Portugalske in Italije preselilo tudi v Slovenijo. To ne preseneča, če vemo, da se je povprečna stopnja brezposelnosti v EU dvignila na skoraj 11%. V EU je bilo decembra tako 25,92 milijona brezposelnih, od tega jih je bilo 18,71 milijona v evro območju. V Španiji znaša splošna brezposelnost že preko 26%, brezposelnost med mladimi pa je tako v Španiji kot tudi Grčiji že okoli 60%! Skupna brezposelnost mladih v evro območju pa znaša že 20%. S tem nastaja nov razkorak med državami, ki se zdijo ujete v spiralo upadanja proizvodnje, hitro naraščajoče brezposelnosti in upadajočega razpoložljivega dohodka, ter tistimi, ki so doslej pokazale dobro ali vsaj nekolikšno odpornost. Nič bolje ni v Združenih državah Amerike, kjer se za bone za hrano vsak dan prijavi okoli 11000 ljudi! Depresijo je tako čutiti tudi pri varčevanju. Kljub temu, da se ljudje zavedajo nujnosti varčevanja in vse bolj tudi ohranjanja realne kupne moči, se za to le stežka odločijo. Čeprav je situacija za mesečno varčevanje več kot odlična in cene plemenitih kovin izjemno ugodne. Pesimizem, obupanost in strah so enostavno premočni. Poleg tega se nahajamo sredi silovite valutne vojne, ki bo dodatno razvrednotila realno kupno moč posameznikov in družin. Slovenske banke so v lanskem letu ustvarile za 606 milijonov evrov izgube, boniteta naše države je zopet znižana, tokrat na oceno A2. Predvsem na račun domačih bank, ki imajo kar sedem milijard evrov slabih kreditov. To pa predstavlja približno 14 odstotkov javnega dolga! Analitiki tako menijo, da ni več vprašanje, če, ampak le še kdaj bo Slovenija zaprosila za pomoč iz Stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). In to ne le za nekaj milijonov evrov ampak od tri do pet milijard evrov na podlagi katerih bi banke lahko »normalno« poslovale. In ob vsem tem imamo Slovenci v bankah še vedno okoli 15 milijard evrov premoženja! Venezuela je pred kratkim čez noč devalvirala svojo valuto za dobrih 46%. Menite, da se to ne more zgoditi z evrom? Pesimizem, obupanost in strah enostavno ne smejo biti ovira, da pravočasno in na pravilen način zaščitite svoje finančno premoženje. Tokrat gre zares!