Le banko sodi naj bankir

V finančnih časih, ki smo jim danes priča so plemenite kovine v naložbeni košarici vsakega posameznika nujnost. Temu dejstvu danes ne morejo več ugovarjati niti bankirji, ki so dolga leta zlato označevali z barbarsko relikvijo, ki ne prinaša obresti. Danes pa vse pomembnejše banke aktivno spremljajo trg plemenitih kovin in »napovedujejo« pričakovane prihodnje cene. Podobne analize se je lotil tudi analitik pred kratkim ustanovljene, manjše slovenske banke. No, težko bi temu rekli analiza, ker je bil pregled trga površen in nestrokoven. Temu se seveda ne gre preveč čuditi, ker analitik pač ni strokovnjak s tega področja. Bolj preseneča dejstvo, da se je analitik v bolj branem finančnem dnevniku javno izpostavil s tako količino neverodostojnih podatkov. Očitno meni, da mu bodo zato, ker je bankir, ljudje pač vse verjeli. A te časi so nepreklicno mimo! V prihodnjih, finančno nepredvidljivih časih bodo ljudje vse manj zaupljivi do različnih analitikov in "svetovalcev". Njihovega prihodnjega zaupanja bodo deležni le verodostojni finančni svetovalci in prav je tako! Poglejmo kako je nek slovenski bančni analitik v svojem članku »razmišljal« o zlatu:

zlato je zanimivo za upravljanje portfelja, ker pripomore k zmanjšanju tveganja,

zlato je samo po sebi zelo tvegana naložba,
zlato naj ne presega 10% deleža portfelja,
zlato naj bi v prihodnjih treh do petih letih izgubilo vrednost, ker je precenjeno.

Že površen pogled na prvi dve trditvi vam pove, da se medsebojno izključujeta, zato je vsaka moja dodatna beseda povsem odveč. Ustavimo pa se malo pri tretji trditvi. Ta trditev bi bila morda aktualna pred tremi leti, ko so jo zagovarjali tudi svetovno priznani analitiki trga plemenitih kovin s katerim se ukvarjajo že več deset let. Danes je ta priporočen delež že precej višji in se giblje okoli 25%. Dejstvo pa je, da je višina deleža zlata v portfelju vsakega posameznika odvisna predvsem od finančne in gospodarske situacije, njegove finančne zmožnosti ter finančne osveščenosti. Četrta trditev pa kaže na analitikovo popolno nerazumevanje trenutne finančne situacije in nepoznavanje trga plemenitih kovin. Z vstopom v drugi krak recesije, ki jo napovedujejo že v letošnjem letu se bo prava kriza šele začela! Lansko leto je v Ameriki propadlo 140 bank, v letošnjem letu že 122. Zaradi globalizacije bo ta val v dobršni meri slej ko prej pljusknil tudi tudi v evro območje. Reševanje bank ter gospodarstva z velikanskimi finančnimi paketi že sedaj ni dobrodejno vplivalo na denarne valute, nadaljevanje tega početja pa bo denarne valute uničilo. In s tem tudi premoženje tistih posameznikov, ki ga ne bodo uspeli pravočasno in na pravilni način zaščititi. In prav pred devalvacija denarnih valut, ki že zadnjih 10 let v povprečju izgubljajo 14% realne kupne moči, sta srebro in zlato ena najboljših zaščit. Zato je namesto padca vrednosti zlata v prihodnje bolj realno pričakovati vedno višjo rast. Lahko tudi do vrednosti, ki se nam danes zdijo nepredstavljivo visoke. In, ker se to verjetno ne bo zgodilo čez noč, imate še veliko možnost, da se pravočasno informirate pri neodvisnih in zaupanja vrednih finančnih svetovalcih. Pristranske analize raznih analitikov pa jemljite z veliko rezerve in zavedanjem, da želijo biti kratkoročno koristni na svojem delovnem mestu pa čeprav na račun svoje integritete in v škodo svojih strank.

Korekcija je priložnost, ne poguba!

Pred mesecem dni je vrednost ene troy unče zlata (31,1035g) na londonski borzi plemenitih kovin (LBMA) dosegla vrednost 1.048,03 evrov. To je takrat pomenilo, da je zlato v dobre pol leta ustvarilo 35% rast. To pa je bila rast, ki je za svoje nadaljevanje najprej potrebovala zdravo korekcijo. Ta je popravila pokazano vrednost in zlatu namenila novo, nižjo vrednost. Ta se je pokazala 15% nižje pri vrednosti 889,17 evrov za prej omenjeno enoto zlata in tako investitorjem, ki razumejo funkcijo zlata ponudila novo priložnost poceni nakupa. Večino pa je korekcija tako prestrašila, da so svoje bančne depozite podaljšali za naslednje tri mesece. Nezavedajoč se, da bo ob 3% obrestni meri njihov kapital podvojen šele po dobrih 14. letih ob neupoštevanju inflacije. A pozor, smo sredi svetovne finančne in gospodarske krize od katere lahko pričakujemo tudi precej visoko inflacijo! Zaradi nestabilnih svetovnih ekonomij in svetovne valutne krize je tako v naslednjih letih pričakovati nadaljne razvrednotenje večine danes "pomembnih" papirnatih valut. To pa posledično pomeni dolgoročno rast vrednosti zlata. Zato je potrebno na naložbo v zlato gledati kot na investicijo. Centralne banke, ki so do nedavnega prodajale svoje zaloge zlata ponovno kupujejo zlato. Vedo nekaj več od nas? Se na kaj pripravljajo? Ne vem, a priporočam, da jim sledite. Morda tudi zato, ker nas profesor David Hackett Fisher opozarja, da se nahajamo na koncu velikega cikla (Great wave), ki se vedno konča s popolnim ekonomskim propadom. Veliki cikel traja med 80 in 120 let, mi pa smo v njem že 114 let! Izkoristite torej ponujeno priložnost trenutne korekcije (popusta) za optimalno zaščito dela svojega premoženja. Če potrebujete vzpodbudo naj omenim še to, da s koncem poletja vstopamo v obdobju leta, ki je rasti vrednosti plemenitih kovin tradicionalno najbolj naklonjeno.

Je srebro res manj zanimiva naložba od zlata?

Večkrat je slišati, da naložba v srebro ni tako zanimiva kot naložba v zlato. To je bilo slišati tudi v eni izmed oddaj konec prejšnjega tedna in to od gospe, ki ma za seboj že nekaj let izkušenj prodajalke plemenitih kovin, predvsem zlata. Ker gospa po mojem mnenju dovolj dobro pozna sektor plemenitih kovin, da ve, da je njena izjava daleč od resnice bom to neposrečeno izjavo pripisal poslovni (ne)etiki in ne njenemu neznanju, vam pa prepustil špekulacijo o tem, kakšno je ozadje te izjave. Preden se odločimo za neko določeno investicijo ponavadi preverimo naslednje dejavnike: varnost, donosnost, likvidnost, fleksibilnost, volatilnost, davčno prednost,... Poglejmo torej kako to izgleda za prej omenjeni plemeniti kovini. Obe kovini spadata med manj rizične naložbe, obe sta visoko likvidni, fleksibilni in obe kovini nimata davčnih obveznosti ob ustvarjenem dobičku. Se pa kovini deloma razlikujeta v volatilnosti, donosnosti in seveda davku na dodano vrednost. Večja volatilnost, ki je na delniških trgih mati večini zaslužkov, je pri srebru izpostavljena kot manj dobra lastnost naložbe. Zakaj je temu tako, ne vem. Treba je namreč vedeti, da se plemenite kovine nahajajo v dolgoročnem surovinskem mega trendu kjer se 90% dobička ustvari v zadnjih 10% obdobja trenda, zato volatilnost dolgoročnega vlagatelja ne moti temveč mu nudi ugodne priložnosti za morebitna dodatna investiranja. Torej je volatilnost prednost tako za dolgoročnega investitorja v fizično obliko srebra, kot tudi za borznega špekulanta s certifikatom na srebro. Kaj pa donosnost srebra? Je zaradi nje srebro manj zanimiva naložba od zlata? Sodeč po podatkih, ki so povzeti s spletne strani London Bullion Market Association je srebro po donosnosti ravno tako zanimiva naložba kot zlato, saj je v preteklih devetih letih imelo kar v petih letih višji donos od zlata. V obdobju med leti 2003 in 2006 celo kar štiri leta zapored in v kar nekaj primerih je bil donos več kot dvakrat višji. Tudi v lanskem letu, ko je zlato beležilo 22,88% donos, srebro pa kar 48,44% donos v primerjavi z evrom! In kako kaže s pričakovanimi donosi v prihodnje? Po mojem mnenju bo donosnost srebra tudi v prihodnje višja od zlata zaradi trenutne podcenjenosti, manjših zalog, povečanega industrijskega povpraševanja, majhnosti trga, povišane inflacije,... Kot potencialne osumljence smo torej že izključili volatilnost in donosnost, tako da nam ostane še glavni osumljenec zaradi katere naložba v srebro naj ne bi bila najbolj zanimiva – davek na dodano vrednost. Da Slovenci ne plačujemo radi svojih dajatev državi, radi pa od nje vedno nekaj pričakujemo je dobro znano. Strinjam se, da je davek, ki ga je potrebno plačati ob lahko določeno psihološko breme za investitorja, a samo v primeru, če ne razume potenciala investicije. V takem primeru je zanj boljše, da v investicijo ne gre. Srebro je trenutno ekstremno podcenjena naložba tako v primerjavi z zlatom (64:1), kot tudi glede na nominalno najvišjo doseženo vrednost letu 1980 (50,50$). Zlato je svojo nominalno vrednost iz leta 1980 že preseglo in je trenutno njegova vrednost višje za 28,4% medtem, ko je srebro šele na tretjini takratne nominalne vrednosti! Eno je torej zagotovo. Tako poceni ne boste mogli nikoli več zavarovati dela svojega premoženja ali si zagotoviti pokojnine. In, če je bilo zlato najboljša investicija preteklega desetletja, bo srebro najboljša investicija naslednjega desetletja (NIA Declares Silver Best Investment for Next Decade) še posebej zato, ker bo s povišano inflacijo srebro zopet prevzelo vlogo "zlata malega človeka"! Lahko se torej ojunačite in se povzpnete na "srebrno goro" ter občudujete pogled na donos v nekaj naslednjih letih ali pa se samo vozite okoli nje in mahate v pozdrav onim na vrhu. Odločitev je vaša!