Se ponavlja obdobje Velike depresije?

Depresijo poleg žalosti označujejo tudi pobitost, pesimizem, obupanost, pomanjkanje notranjih spodbud, nemirnost, strah, občutek krivde, razdražljivost in/ali praznost.To stanje se je iz Grčije preko Španije, Portugalske in Italije preselilo tudi v Slovenijo. To ne preseneča, če vemo, da se je povprečna stopnja brezposelnosti v EU dvignila na skoraj 11%. V EU je bilo decembra tako 25,92 milijona brezposelnih, od tega jih je bilo 18,71 milijona v evro območju. V Španiji znaša splošna brezposelnost že preko 26%, brezposelnost med mladimi pa je tako v Španiji kot tudi Grčiji že okoli 60%! Skupna brezposelnost mladih v evro območju pa znaša že 20%. S tem nastaja nov razkorak med državami, ki se zdijo ujete v spiralo upadanja proizvodnje, hitro naraščajoče brezposelnosti in upadajočega razpoložljivega dohodka, ter tistimi, ki so doslej pokazale dobro ali vsaj nekolikšno odpornost. Nič bolje ni v Združenih državah Amerike, kjer se za bone za hrano vsak dan prijavi okoli 11000 ljudi! Depresijo je tako čutiti tudi pri varčevanju. Kljub temu, da se ljudje zavedajo nujnosti varčevanja in vse bolj tudi ohranjanja realne kupne moči, se za to le stežka odločijo. Čeprav je situacija za mesečno varčevanje več kot odlična in cene plemenitih kovin izjemno ugodne. Pesimizem, obupanost in strah so enostavno premočni. Poleg tega se nahajamo sredi silovite valutne vojne, ki bo dodatno razvrednotila realno kupno moč posameznikov in družin. Slovenske banke so v lanskem letu ustvarile za 606 milijonov evrov izgube, boniteta naše države je zopet znižana, tokrat na oceno A2. Predvsem na račun domačih bank, ki imajo kar sedem milijard evrov slabih kreditov. To pa predstavlja približno 14 odstotkov javnega dolga! Analitiki tako menijo, da ni več vprašanje, če, ampak le še kdaj bo Slovenija zaprosila za pomoč iz Stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). In to ne le za nekaj milijonov evrov ampak od tri do pet milijard evrov na podlagi katerih bi banke lahko »normalno« poslovale. In ob vsem tem imamo Slovenci v bankah še vedno okoli 15 milijard evrov premoženja! Venezuela je pred kratkim čez noč devalvirala svojo valuto za dobrih 46%. Menite, da se to ne more zgoditi z evrom? Pesimizem, obupanost in strah enostavno ne smejo biti ovira, da pravočasno in na pravilen način zaščitite svoje finančno premoženje. Tokrat gre zares!

Zavajanje ali pomanjkljivo znanje analitikov?

Opaziti je, da večina ljudi še vedno neizmerno zaupa bančnim analitikom in upravljavcem premoženja. Sicer nekoliko manj kot nekdaj, a še vedno. Kljub napačnim predvidevanjem v preteklosti tako glede gibanja delniškega trga (kriza v 2008), kot tudi pri gibanju cene zlata. Tu prednjačijo nadobudni mladi analitiki, katerih znanje temelji na pretekli ekonomiji, ki ima s trenutno finančno situacijo bolj malo skupnega. S starim znanjem pa danes na finančnem trgu ni kaj resnega početi. Tako je bilo moč pred kratkim prebrati analizo trga zlata s strani upravitelja premoženja pri eni izmed bank. Na to, da bi bilo za vse bolje, da bančniki opravljajo delo, na katerega se najbolje spoznajo (posojila) sem že pred dvema letoma opozarjal v svojem sestavku na blogu z naslovom Le banke sodi naj bankir. In še vedno nisem spremenil svojega mnenja. Kako bi ga le? V začetku ponudbe vzajemnih skladov v Sloveniji s strani DZU-jev so banke vzajemne sklade ignorirale in varčevalce celo prepričevale v njihovo visoko tveganost. Ko so kasneje banke ugotovile, da kljub njihovem prepričevanju veliko denarja odteka iz bančnega sistema v vzajemne sklade, so jih intenzivno začeli ponujati, tržiti tudi sami. Podobno se je zgodba odvijala tudi  z naložbenimi zavarovanji. In podobno se banke obnašajo danes tudi do zlata, edinega denarja, ki svojo realno vrednost ohranja že več tisoč let! In, da je ironija še večja, so prav centralne banke največji neto kupci zlata že od sredine leta 2009. Zakaj, če ne prinašajo ne dividend, ne obresti in se mu ne da določiti notranje vrednosti? Zato, ker je zlato denar z realno vrednostjo kar pa je bilo mladim analitikom do sedaj očitno zamolčano. Vsaj upam tako, ker si ne znam predstavljati, da to vedo pa vam ne povedo. In cena zlata trenutno zagotovo ne raste zaradi špekulativnega nagona ali pohlepa vlagateljev, ker je vlagateljev na trgu zlata enostavno premalo. Cena na borzi (delnice, surovine, valute) vedno odseva prihodnja pričakovanja vlagateljev na trgu. Če torej cena zlata danes raste, vlagatelji v prihodnje pričakujejo poslabšanje ekonomskih in finančnih razmer in zaradi zaščite realne kupne moči svojega premoženja temu primerno reagirajo na nakupni strani. Poglejmo še nekaj dejstev. Ameriški dolar je v zadnjih 40. letih izgubil več kot 83%, evro pa v samo zadnjih 10. letih 74% svoje realne kupne moči. To pomeni, da povprečna letna letna izguba kupne moči posameznika ni statističnih 2,9% ampak je veliko, veliko višja. Združene države Amerike so se v zadnjih štirih letih zadolžile (6,5 bilijona ameriških dolarjev) za več kot so se skupaj zadolžile v preteklih 219 letih! Japonski državni dolg presega 225% njihovega BDP, javni dolg večine zahodnih evropskih držav v lanskem letu je bil višji od dovoljenega (60% BDP), lanski državni primanjkljaj v večini zahodnih držav pa je bil v lanskem letu med -3% in -5,9% BDP. Države vstopajo v drugi krak recesije za katero priznani finančni strokovnjaki pravijo, da bo štirikrat hujša od prve, ameriška centralna banka (FED) pa je ravnokar napovedal neskončno tiskanje papirnate valute,… Milton Friedman, Nobelov nagrajene za ekonomijo (1976) je nekoč dejal: » Le vlada lahko kvaliteten papir, prekrije s kvalitetnim črnilom in ustvari kombinacijo, ki nima vrednosti.« In ob vsem tem vedenju se človek naj ne bi odločil za plemenite kovine ampak naj bi svoj denar še naprej zaupal banki? Ta zapis bom zaključil z enakimi besedami kot tistega pred dvema letoma, ker želim, da jih ozavestite in nanje pravočasno agirate. Reševanje bank ter gospodarstva z velikanskimi finančnimi paketi že do sedaj ni dobrodejno vplivalo na denarne valute, nadaljevanje tega početja pa bo denarne valute popolnoma uničilo (razvrednotilo). In s tem tudi premoženje tistih posameznikov, ki ga ne bodo uspeli pravočasno in na pravilni način zaščititi. Zato je namesto padca vrednosti zlata in srebra v prihodnje bolj realno pričakovati njuno vedno višjo rast. Lahko tudi do vrednosti, ki se nam danes zdijo nepredstavljivo visoke. In, ker se to verjetno ne bo zgodilo čez noč, imate še nekaj možnost, da se pravočasno informirate pri neodvisnih in zaupanja vrednih finančnih svetovalcih. Pristranske analize raznih analitikov pa jemljite z veliko rezerve in zavedanjem, da želijo biti lojalni in kratkoročno koristni na svojem delovnem mestu pa čeprav na račun svoje integritete in v škodo svojih strank.

Ne čakajte, investirajte in čakajte!

Slovenci, ki imajo še vedno za okoli 14 milijard evrov denarja shranjenega na bankah in Hrvati, ki imajo na bankah shranjenega še veliko več denarja, čakajo. Koga? Na kaj? Zakaj? To so vprašanja, ki se mi podijo po glavi in na katera si skušam odgovoriti že nekaj časa. Morda čakajo zato, ker verjamemo v star pregovor, da kdor čaka, dočaka. To je zagotovo res, vprašanje pa je kako dobro je tisto kar slednjič pride k čakajočemu. Komitenti lahko recimo dočakajo, da določene banke v prihodnje propadejo. V Ameriki jih je v lanskem letu propadlo 92, v letošnjem letu pa do sedaj "le" 32. Lahko pa imajo "srečo" in dočakajo le zaprtje banke in vseh transakcij (tudi preko bančnih avtomatov) za mesec dni, tako kot se je to pred kratkim zgodilo komitentom italijanske banke BNI (Banca Network Investimenti). Še z večjo verjetnostjo pa lahko bančni komitenti pričakujejo izgubo kupne moči (devalvacije papirnatega denarja) skozi višje cene in nižje osebne dohodke, kar naj bi za hrvaško kuno menda že predlagali analitiki ene največjih britanskih bank, banke Barcleys. Ja, tiste banke, ki je zaradi manipulacije obrestne mere LIBOR odgovorna za največji bančni škandal v 21. stoletja! Morda pa komitenti čakajo na to, da se bosta gospodarska in finančna situacija vrnili v normalno stanje. Pozabite, to se ne bo zgodilo! Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Ciper, Italija(?),... Velika Britanija, Amerika, Japonska,... so države, ki so zadolžene čez glavo in nimajo denarja s katerim bi se lahko prav dolgo časa obdržale na površju. In, ker te države druga za drugo padajo v novo recesijo za seboj pa vlečejo ohlajajoče se kitajsko gospodarstvo, ki se že bori s povišano inflacijo in nepremičninskim balonom, nas v prihodnje zagotovo ne čaka prav nič prijetnega. Tako se iz recesije pomikamo v obdobje stagflacije, končali pa bomo v veliki gospodarski depresiji, ki bo zaradi globalizacije veliko hujša kot tista iz leta 1930. Bodo bančni komitenti res tako dolgo čakali? Zgodovina uči, da obstaja velika verjetnost, da bodo bančni komitenti tudi tokrat, v skrbi za svoje prihranke, šele v zadnjem trenutku spregledali in spremenili svoje prepričanje ter se iz apatičnih varčevalcev spremenili v panične investitorje! Temu pa je tako predvsem zato, ker je večina ljudi še vedno brezbrižnih do svojih osebnih financ in ker v svoji coni ugodja zaupajo le lažnemu občutku varnosti bančnih inštitucij. Ali kakor pravi pregovor: "Slepe so oči, ko se pamet z drugim ukvarja."

Le banko sodi naj bankir

V finančnih časih, ki smo jim danes priča so plemenite kovine v naložbeni košarici vsakega posameznika nujnost. Temu dejstvu danes ne morejo več ugovarjati niti bankirji, ki so dolga leta zlato označevali z barbarsko relikvijo, ki ne prinaša obresti. Danes pa vse pomembnejše banke aktivno spremljajo trg plemenitih kovin in »napovedujejo« pričakovane prihodnje cene. Podobne analize se je lotil tudi analitik pred kratkim ustanovljene, manjše slovenske banke. No, težko bi temu rekli analiza, ker je bil pregled trga površen in nestrokoven. Temu se seveda ne gre preveč čuditi, ker analitik pač ni strokovnjak s tega področja. Bolj preseneča dejstvo, da se je analitik v bolj branem finančnem dnevniku javno izpostavil s tako količino neverodostojnih podatkov. Očitno meni, da mu bodo zato, ker je bankir, ljudje pač vse verjeli. A te časi so nepreklicno mimo! V prihodnjih, finančno nepredvidljivih časih bodo ljudje vse manj zaupljivi do različnih analitikov in "svetovalcev". Njihovega prihodnjega zaupanja bodo deležni le verodostojni finančni svetovalci in prav je tako! Poglejmo kako je nek slovenski bančni analitik v svojem članku »razmišljal« o zlatu:

zlato je zanimivo za upravljanje portfelja, ker pripomore k zmanjšanju tveganja,

zlato je samo po sebi zelo tvegana naložba,
zlato naj ne presega 10% deleža portfelja,
zlato naj bi v prihodnjih treh do petih letih izgubilo vrednost, ker je precenjeno.

Že površen pogled na prvi dve trditvi vam pove, da se medsebojno izključujeta, zato je vsaka moja dodatna beseda povsem odveč. Ustavimo pa se malo pri tretji trditvi. Ta trditev bi bila morda aktualna pred tremi leti, ko so jo zagovarjali tudi svetovno priznani analitiki trga plemenitih kovin s katerim se ukvarjajo že več deset let. Danes je ta priporočen delež že precej višji in se giblje okoli 25%. Dejstvo pa je, da je višina deleža zlata v portfelju vsakega posameznika odvisna predvsem od finančne in gospodarske situacije, njegove finančne zmožnosti ter finančne osveščenosti. Četrta trditev pa kaže na analitikovo popolno nerazumevanje trenutne finančne situacije in nepoznavanje trga plemenitih kovin. Z vstopom v drugi krak recesije, ki jo napovedujejo že v letošnjem letu se bo prava kriza šele začela! Lansko leto je v Ameriki propadlo 140 bank, v letošnjem letu že 122. Zaradi globalizacije bo ta val v dobršni meri slej ko prej pljusknil tudi tudi v evro območje. Reševanje bank ter gospodarstva z velikanskimi finančnimi paketi že sedaj ni dobrodejno vplivalo na denarne valute, nadaljevanje tega početja pa bo denarne valute uničilo. In s tem tudi premoženje tistih posameznikov, ki ga ne bodo uspeli pravočasno in na pravilni način zaščititi. In prav pred devalvacija denarnih valut, ki že zadnjih 10 let v povprečju izgubljajo 14% realne kupne moči, sta srebro in zlato ena najboljših zaščit. Zato je namesto padca vrednosti zlata v prihodnje bolj realno pričakovati vedno višjo rast. Lahko tudi do vrednosti, ki se nam danes zdijo nepredstavljivo visoke. In, ker se to verjetno ne bo zgodilo čez noč, imate še veliko možnost, da se pravočasno informirate pri neodvisnih in zaupanja vrednih finančnih svetovalcih. Pristranske analize raznih analitikov pa jemljite z veliko rezerve in zavedanjem, da želijo biti kratkoročno koristni na svojem delovnem mestu pa čeprav na račun svoje integritete in v škodo svojih strank.

Bančno jamstvo na vloge ne predstavlja varnosti za vaš denar

Večina ljudi se še vedno dobro počuti ob tem, da ima vse ali večino svojih prihrankov na banki. Po eni strani razumljivo, saj jim Banka Slovenije nudi neomejeno jamstvo za neto vloge.A tako bo samo še do konca letošnjega leta. Potem bo neto vloga zajamčena (seštevek vseh vlog posameznega vlagatelja, zmanjšano za njegove morebitne neporavnane dospele obveznosti) le še do višine 50.000 evrov. Podrobnosti o tem si lahko preberete tudi na spletnem naslovu Banke Slovenije. Pa bo sama višina jamstva dovolj močen argument bank, da bodo zadržale denar svojih komitentov pri sebi? Menim, de ne. Predvsem zaradi višanja inflacije bodo morali ljudje resno razmišljati o naložbenih alternativah. Glede na podatke Statističnega urada RS je trenutna statistična inflacija 1,5%, temeljna letna obrestna mera (aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen življenjskih potrebščin) za mesec februar pa je 1,31%. Banke vam torej omogočajo, da z "varčevanjem" pri njih, vaš denar glede na statistično inflacijo le nekoliko počasneje izgublja na vrednosti, kot pa če ga imate doma. Ob tem pa nikakor ne gre pozabiti, da je realna inflacija nekajkrat višja od statistično predstavljene. Nekje sem prebral, da inflacija ni nič drugega, kot preusmerjanje denarja od običajnih ljudi do bogatih. Strinjam se. Banke niso namenjene povečevanju vašega premoženja, namenjene so posredovanju med kapitalom in gospodarstvom ter zagotavljanju dobička lastnikom (delničarjem) bank. Centralne banke lahko s povečanjem in nato zmanjšanjem obtoka denarja določajo vrednost denarju in s tem nadzirajo ekonomijo, ki pa jo tako lahko privedejo tudi do propada. Dvem takim ekstremnim dogodkom so bili ljudje priča leta 1920 in 1929. Takrat so banke podjetja in posestva kupovale za drobiž, zato so to obdobje kasneje označili za "največji rop v zgodovini človeštva." In v zelo podobnem scenariju se nehajamo tudi danes. Prav tisti, ki verjamejo v "varnost" naloženega denarja v banki, bodo v največji nevarnosti, ker bo njihov denar največ izgubil na kupni moči. Ne pozabite, da je papirnati denar le obljuba zgolj na osnovi vladnega odloka. Iluzija. In ta se lahko kadarkoli razblini kot milni mehurček. Ob največjem denarnem poskusu vseh časov, postajajo vedno bolj glasne tudi napovedi, da bodo ameriški dolar, švicarski frank in evropski evro, kot jih poznamo danes, izginili v naslednjih nekaj letih. Zaradi globalizacije monetarnega sistema in elektronske dobe, v kateri živimo, pa se to lahko zgodi že veliko prej. Kot vsaka dosedanje zamenjava valut bo tudi tokratna s seboj prinesla razvrednotenje kupne moči vašega premoženja. V kolikšni meri bo to razvrednotenje valut vplivalo na vas, odločate sami. S pravočasno prerazporeditvijo svojih denarnih naložb v kapitalske (zemljo, delnice, sklade, plemenite kovine,...). In ne odlašajte! Danes Evropska unija posredno preko Nemčije in Francije rešuje Grčijo, jutri bo reševala Španijo, Italijo, pojutrišnjem Portugalsko in Irsko. Poznate koga, ki bo reševal vas?