Zavajanje ali pomanjkljivo znanje analitikov?

Opaziti je, da večina ljudi še vedno neizmerno zaupa bančnim analitikom in upravljavcem premoženja. Sicer nekoliko manj kot nekdaj, a še vedno. Kljub napačnim predvidevanjem v preteklosti tako glede gibanja delniškega trga (kriza v 2008), kot tudi pri gibanju cene zlata. Tu prednjačijo nadobudni mladi analitiki, katerih znanje temelji na pretekli ekonomiji, ki ima s trenutno finančno situacijo bolj malo skupnega. S starim znanjem pa danes na finančnem trgu ni kaj resnega početi. Tako je bilo moč pred kratkim prebrati analizo trga zlata s strani upravitelja premoženja pri eni izmed bank. Na to, da bi bilo za vse bolje, da bančniki opravljajo delo, na katerega se najbolje spoznajo (posojila) sem že pred dvema letoma opozarjal v svojem sestavku na blogu z naslovom Le banke sodi naj bankir. In še vedno nisem spremenil svojega mnenja. Kako bi ga le? V začetku ponudbe vzajemnih skladov v Sloveniji s strani DZU-jev so banke vzajemne sklade ignorirale in varčevalce celo prepričevale v njihovo visoko tveganost. Ko so kasneje banke ugotovile, da kljub njihovem prepričevanju veliko denarja odteka iz bančnega sistema v vzajemne sklade, so jih intenzivno začeli ponujati, tržiti tudi sami. Podobno se je zgodba odvijala tudi  z naložbenimi zavarovanji. In podobno se banke obnašajo danes tudi do zlata, edinega denarja, ki svojo realno vrednost ohranja že več tisoč let! In, da je ironija še večja, so prav centralne banke največji neto kupci zlata že od sredine leta 2009. Zakaj, če ne prinašajo ne dividend, ne obresti in se mu ne da določiti notranje vrednosti? Zato, ker je zlato denar z realno vrednostjo kar pa je bilo mladim analitikom do sedaj očitno zamolčano. Vsaj upam tako, ker si ne znam predstavljati, da to vedo pa vam ne povedo. In cena zlata trenutno zagotovo ne raste zaradi špekulativnega nagona ali pohlepa vlagateljev, ker je vlagateljev na trgu zlata enostavno premalo. Cena na borzi (delnice, surovine, valute) vedno odseva prihodnja pričakovanja vlagateljev na trgu. Če torej cena zlata danes raste, vlagatelji v prihodnje pričakujejo poslabšanje ekonomskih in finančnih razmer in zaradi zaščite realne kupne moči svojega premoženja temu primerno reagirajo na nakupni strani. Poglejmo še nekaj dejstev. Ameriški dolar je v zadnjih 40. letih izgubil več kot 83%, evro pa v samo zadnjih 10. letih 74% svoje realne kupne moči. To pomeni, da povprečna letna letna izguba kupne moči posameznika ni statističnih 2,9% ampak je veliko, veliko višja. Združene države Amerike so se v zadnjih štirih letih zadolžile (6,5 bilijona ameriških dolarjev) za več kot so se skupaj zadolžile v preteklih 219 letih! Japonski državni dolg presega 225% njihovega BDP, javni dolg večine zahodnih evropskih držav v lanskem letu je bil višji od dovoljenega (60% BDP), lanski državni primanjkljaj v večini zahodnih držav pa je bil v lanskem letu med -3% in -5,9% BDP. Države vstopajo v drugi krak recesije za katero priznani finančni strokovnjaki pravijo, da bo štirikrat hujša od prve, ameriška centralna banka (FED) pa je ravnokar napovedal neskončno tiskanje papirnate valute,… Milton Friedman, Nobelov nagrajene za ekonomijo (1976) je nekoč dejal: » Le vlada lahko kvaliteten papir, prekrije s kvalitetnim črnilom in ustvari kombinacijo, ki nima vrednosti.« In ob vsem tem vedenju se človek naj ne bi odločil za plemenite kovine ampak naj bi svoj denar še naprej zaupal banki? Ta zapis bom zaključil z enakimi besedami kot tistega pred dvema letoma, ker želim, da jih ozavestite in nanje pravočasno agirate. Reševanje bank ter gospodarstva z velikanskimi finančnimi paketi že do sedaj ni dobrodejno vplivalo na denarne valute, nadaljevanje tega početja pa bo denarne valute popolnoma uničilo (razvrednotilo). In s tem tudi premoženje tistih posameznikov, ki ga ne bodo uspeli pravočasno in na pravilni način zaščititi. Zato je namesto padca vrednosti zlata in srebra v prihodnje bolj realno pričakovati njuno vedno višjo rast. Lahko tudi do vrednosti, ki se nam danes zdijo nepredstavljivo visoke. In, ker se to verjetno ne bo zgodilo čez noč, imate še nekaj možnost, da se pravočasno informirate pri neodvisnih in zaupanja vrednih finančnih svetovalcih. Pristranske analize raznih analitikov pa jemljite z veliko rezerve in zavedanjem, da želijo biti lojalni in kratkoročno koristni na svojem delovnem mestu pa čeprav na račun svoje integritete in v škodo svojih strank.

Življenjska zavarovanja in poslovna etika

K pisanju tega zapisa me je vzpodbudil katastrofalni članek v reviji Jana, kjer je »neodvisna« svetovalna agencija zlivala gnojnico po naložbenih življenjskih zavarovanjih. Kljub temu, da preberem ogromno število člankov take nelojalne konkurence s tako nizkotnim, propagandnim člankom kot je bil objavljen v 32. številki revije Jana še nisem zasledil. Skratka pod vsako kritiko! Kaj nisi neodvisen takrat, ko strankam korektno predstaviš razlike med produkti ne pa takrat, ko po določenih produktih zlivaš gnojnico? Kje se je izgubila poslovna etika? Verjamem, da se bodo na omenjeni članek odzvale tudi ustrezne inštitucije, ki skrbijo za boj proti nelojalni konkurenci saj zakon govori o tem, da je nelojalna konkurenca dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. Škoda je povzročena že s samo objavo članka, saj bodo finančno pomanjkljivo informirani ljudje postali še lažja tarča obljubam »neodvisnih« agencij o varnosti naložb. Ljudje zapomnite si, VARNIH NALOŽB NI! So samo bolj in manj tvegane naložbe. In klasična (mešana) življenjska zavarovanja spadajo med bolj tvegane naložbe! Vem, težko verjamete a dejstva govorijo sama zase. Poznam kar nekaj ljudi, ki so ob izplačilu klasičnega življenjskega zavarovanja dobili izplačano samo toliko kot so plačali za prvo premijo! Ostalo premoženje so izničili različni vplivi na denarno naložbo (inflacija, devalvacija, zamenjava valute). In seveda visokih stroški zavarovalnic, ki jim jih pri klasičnih življenjskih zavarovanjih še danes ni potrebno razkriti. Po podatkih Statističnega urada RS je bila v času med leti 1985 in 1997 uradna inflacija 1.720.821,40 odstotna kar pomeni, da so se zavarovanci v klasičnih zavarovalnih policah ob izplačilu lahko obrisali pod nosom. Zato trditvi v članku, da vse kar vplačaš na koncu dobiš tudi ven manjka en pomemben podatek, da to velja le v nominalnem (številčnem) smislu in nikakor v realni kupni moči. Ta podatek »neodvisna« svetovalna družba enostavno zamolči. In, ker je v Evropski denarni uniji realna inflacija zadnjih 10 let v povprečju 5,45 odstotkov, vam pri minimalni obrestni meri 2,25 odstotka klasična življenjska zavarovanja že danes delajo katastrofalno izgubo realne kupne moči na vloženih sredstvih. Minimalna donosnost pa se bo, glede na tujino, v prihodnje še znižala. Zato je trditev v članku, da je zavarovalnica še vedno najvarnejša oblika dolgoročnega varčevanja čisti nesmisel. Že sama beseda zavarovalnica pomeni, da vas ustanova zavaruje. Zavarovalnica ni varčevalnica! In zakaj taka gonja proti naložbenim zavarovanjem? Ker zavarovalci pri naložbenih zavarovanjih premije nalagajo v svojem imenu in ne v imenu zavarovalnice, ker posledično ne vlagajo v državne obveznice in bančne depozite in ker jih je bilo leta 2010 že več kot dve tretjini! Ta zapis ni bil napisan zato, da bi se spopadal z vsemi nebulozami in neresnicami v članku ampak zato, da vam pomaga ločiti zrnje od plevela!

Cena je tisto kar plačate. Vrednost je, kar dobite!

Glavna uporaba zlata v zgodovini je bila namenjena nakitu in denarju. Nakitu iz estetskega vidika, denarju pa zato, ker je zlato najboljši hranitelj vrednosti. Ena izmed nalog denarja je namreč prav ohranjanje vrednosti in to poslanstvo zlato, za razliko od denarnih valut, uspešno opravlja že več tisoč let. Ko vidite spreminjajočo se dnevno ceno zlata, v bistvu vidite vrednost denarne valute, ki se spreminja glede na vrednost zlata. Cena zlata se namreč ne spreminja! Vrednost zlata se v bistvu ni spremenila že več tisoč let, saj lahko za enako enoto zlata še vedno kupite podobno blago ali storitev kot pred 2000 leti. Lep primer ohranjanja kupne moči je vrednost unče zlata (31,10348g), s katero se je dalo pred 2000 leti obleči vojaka. Tudi danes se da z eno unčo kupiti kakovostno volneno obleko, ostane pa tudi še za nekaj srajc, kravat, spodnjega perila, nogavic, par čevljev in pas! Zato na naložbo v zlato ne gre gledati z enakimi očmi kot na naložbo v delnice ampak kot na zaščito dela finančnega premoženja v negotovih finančnih in gospodarskih razmerah. Zlato je namreč hranilec vrednosti, ki je skoraj v popolnosti neodvisen od gospodarskih razmer in se enako dobro počuti tako v obdobju deflacije kot tudi v obdobju inflacije. Zato bo, v nasprotju z delnicami družb ali državnih obveznic, zlato vedno ohranjalo svojo vrednost. Trenutna cena zlata po mojem mnenju niti približno ne odraža »realne« cene, ki bi morala biti glede na finančno in gospodarsko situacijo veliko višja. Samo pomislite: začelo se je s težavami Irskih bank, nadaljevalo se je z Grčijo, ki je že več kot dve leti na finančni infuziji, finančno pomoč so že dobile Portugalska, Ciper in Španija. Slednja celo povprašuje po dodatni finančni pomoči, Italija pa se otepa z vedno večjimi finančnimi težavami. Zadolžitve držav neprestano naraščajo, brezposelnost se povečuje, cene hrane naraščajo,… cena zlata v evrih pa je ob vsem tem še vedno nekje na ravni izpred desetih mesecev. V septembru mesecu tako Evropsko monetarno unijo čakajo številni pomembni dogodki, sklepi in roki zato lahko takrat računamo na nov, še resnejši izbruh krize. Trenutna cena zlata torej ne odraža njegove vrednosti tudi zato, ker je pravilna in pravočasna zaščita osebnega premoženja v tem trenutku neprecenljiva!

Plemenite kovine za zaščito kupne moči

Plemenite kovine so že več kot 2000 let denar, ljudje pa še vedno nanje gledajo kot na neko eksotično obliko naložbe s katero ne vedo kaj početi. To je še posebej očitno zadnjih 40 let v katerem je finančni sistem popolnoma in namerno zanemarjal zlato in srebro. A dejstvo ostaja, da sta zlato in srebro edini pravi denar! Prav zato je razmišljanje ali imeti del premoženja v plemenitih kovinah ali ne popolnoma irelevantno in skregano z logiko še posebej, če se v teh finančno nepredvidljivih časih trudite ohranjati realno kupno moč svojega premoženja. Tisti, ki menite, da inflacija še ni problem imate lahko prav, če upoštevate le statističen podatek, ki v juniju prikazuje 2,3% letno inflacijo. V realnosti pa je inflacija že več kot dvakrat višja. Ko sem pregledoval povprečne letne drobnoprodajne cene za 20 izdelkov v Sloveniji, so se te v petih letih v povprečju povišale za 27%, Stitistični urad RS pa je za enako obdobje nameril le 14% inflacijo. In kako pride do takega razhajanja med realno in statistično inflacijo? Zaradi interpretacije in orodij s katerimi državna statistika lahko prikaže lepšo sliko. V humornem smislu to pomeni, če lahko vzdržujete osla, državna statistika šteje, da ste že na konju. V trdem, realnem svetu pa imajo za to na voljo štiri metode: hedonistično prilagoditev, nadomestek (zamenjavo), spremembo uteži in izključevanje dobrin. V prvem primeru izkoriščajo naše drobne užitke, ki se jim nismo pripravljeni kar tako odpovedati. Tako danes najdete svojo priljubljeno pločevinko pijače, čokoladico, jogurt ali kakšen drug izdelek v drugačni, ličnejši embalaži a hkrati tudi manjši in po enaki ceni kot prej! Kljub temu, da vi torej dobite manj za enako ceno je za statistike to še vedno isti izdelek po enaki ceni. Če tega ni mogoče narediti, se zatečejo k nadomestitvi dražjega izdelka za cenejšega. V primeru mesa lahko stegno, hrbet ali pljučno pečenko (I. kategorija) zamenjajo za pleče (II. kategorije), ki dosega nižjo prodajno ceno in ugotovijo, da se je meso pocenilo kljub temu, da ste vi za pečenko plačali več. Ko tudi ta metoda odpove se statistiki zatečejo k naslednji metodi, znižanju uteži tisti skupini (hrana, energija, oblačila, šolanje,...) v potrošniški košarici, ki se v določenem obdobju preveč podraži. Električna energija za gospodinjstvo je recimo tako v začetku leta 2000 predstavljala 3,5% košarice, konec leta 2005 pa le 2,5%. Na koncu statistikom ostane le še izključitev določenih skupin iz izračuna inflacije. Življenjski standard se torej znižuje, dohodek in premoženje na prebivalca upadata, brezposelnost je namerno podcenjena. Verjemem, da je ljudem težko razumeti kaj se dogaja in so prestrašeni glede prihodnje situacija, a ravno zato morajo nujno zaščititi del svojega premoženje pravočasno in na pravilen način! S pravim denarjem, zlatom in srebrom. Situacija se bo v prihodnje za posameznike še poslabšala, ker se bodo nakopičeni dolgovi »odplačevali« skozi vedno višjo inflacijo in devalvacijo papirnatih valut. Imate pravi denar?

Osebni premoženjski svetovalec – razkošje ali nuja?

To retorično vprašanje sem že pred leti postavil bralcem v enem izmed lokalnih časopisov. Takrat sem glede na odziv bralstva sam pri sebi zaključil, da se osebni premoženjski svetovalec smatra za razkošje, ki si ga večinoma ne morejo privoščiti. In danes ugotavljam, da je razmišljanje še vedno zelo podobno tistemu iz pred petih let, preden se je zgodila občutna korekcija na delniških trgih. A naj najprej razjasnim pojem svetovalca, ki je bil v preteklih letih zelo zlorabljen. Z njim se je namreč »kitil« vsak prodajalec različnih finančnih produktov, ki je imel popoldan nejveč dve uri prostega časa. Tu torej ne bom govoril o tistem svetovalcu, ki govori kar ve ampak o takem, ki ve kar govori. Govorim o svetovalcu, ki vas bo obiskal zaradi vas in vaših finančnih ciljev in ne zaradi samega sebe! O svetovalcu, ki vam bo predstavil potrebe po varčevanju, vas hkrati opozoril na morebitne rizike, ki vam lahko prekrižajo pot do uresničitve zastavljenih finančnih ciljev in vam hkrati predlagal optimalno zaščito teh rizikov. Svetovalec, ki vam bo vedno svetoval etično, vsestransko in vas opozarjal na pomembne spremembe na finančnih trgih. Skratka govorim o svetovalcu, ki bi moral postati vaš prijatelj in nepogrešljiv »član« družine! Se vam zdi to pretirano? Poglejmo, če res. Imate svojega frizerja? Zavarovalnega agenta? Svojega avtomehanika? Osebnega trenerja? Osebnega zdravnika? Svojega odvetnika? Verjetno lahko na večino teh vprašanj odgovorite pozitivno. Zakaj se potem ne odločite tudi za osebnega premoženjskega svetovalca s katerim boste brezskrbneje jadrali skozi finančno neurje? Tisti, ki so v svoje družine že pred časom sprejeli premoženjskega svetovalca so bili recimo pravočasno opozorjeni na borzni zlom leta 2008 in večji del svojih naložb rešili pred izgubo. Še več, s spremembo naložbene politike so do danes naredili lep donos! Tisti, ki so se s svojim premoženjskim svetovalcem posvetovali v času možnosti investicije v delnice NKBM so se izognili 94% »izgubi« v petih letih! Tisti, ki so se posvetovali s svojim svetovalcem glede delnice Krke, so le-to že zdavnaj zamenjali za optimalnejšo naložbo. Tisti, ki so desetletje plačevali zavarovalnici premijo, ki jim ni zagotavljala optimalne zavarovalne vsote v primeru nezgode, imajo danes na zavarovalni polici optimalno višino zavarovalne vsote. In kdor je pred srečanjem s svetovalcem menil, da bo svojo pokojninsko vrzel zapolnil z varčevanjem v drugem pokojninskem stebru danes ve, da je živel v veliki iluziji. To je le nekaj primerov, kjer smo premoženjski svetovalci s svojim znanjem, ki ga nenehno dopolnjujemo, svojim strankam lahko pomagali do pravilnejših finančnih odločitev. Pred vsemi nami pa se v bližnji prihodnosti kažejo novi, še večji izzivi: devalvacija papirnatih valut, višja brezposelnost, nižje plače, višji davki, podražitve, visoka inflacija, vprašljive (zavajajoče) finančne ponudbe, nestabilnost bančnega sektorja, ponaredki plemenitih kovin, zdravstvena reforma, pokojninska reforma,... in še bi lahko našteval. Boste poleg vedno večjih pritiskov na svojem delovnem mestu lahko sami kos vsem prihodnjim finančnim izzivom? Slovar slovenskega knjižnega jezika definira razkošje kot nekaj kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka. Prepričan sem, da je iz napisanega jasno razbrati, da osebni premoženjski svetovalec v današnjih finančno nepredvidljivih časih nikakor ni razkošje ampak preprosto nuja!

Odkup zlata ali kako draga je lahko neosveščenost

Verjetno ste tudi sami opazili, da »lokali« v katerih se odkupuje zlato zadnje čase rastejo kot gobe po dežju. Se sprašujete zakaj? Zato seveda, ker je to za ta mini podjetja zelo donosen posel. In to predvsem iz dveh razlogov: ker se ljudje ne zavedajo pomembnosti zlata in ker ne poznajo njegove »realne« vrednosti. Zgodovina nam je že večkrat pokazala, da v časih velike finančne negotovosti in negativnih realnih obrestnih mer, zlato igra zelo pomembno vlogo pri ohranitvi realne kupne moči posameznika. A se ljudje največkrat tega ne zavedajo, ker ne upoštevajo, da poleg statistične inflacije s katero se soočajo preko različnih informativnih medijev poznamo tudi realno inflacijo! In to je tisto, kar jim potihoma iz žepa krade vedno težje zaslužen denar. Še težje pa je to dejstvo sprejeti ob gledanju naraščajočih grafov. Vzemimo za primer Dow Jones Industrial Average Index, ki je v zadnjih 14. letih v dolarjih dosegel 63% donos, a je v primerjavi z zlatom (hranilcem vrednosti) v enakem obdobju izgubil kar 82% vrednosti! Torej se postavlja vprašanje zakaj danes prodajati zlato v takšni (naložbeni) ali drugačni (nakit) obliki? Edina razumljiva utemeljitev bi po mojem mnenju lahko bila trenutna nezavidljiva finančna situacija posameznika. Samo v tem primeru se mi zdi smiselna zamenjava zlata (nakita) za vedno manj vredno papirnato valuto (evro). A še v tem primeru naj bi odkupna cena ne bila nižja za več kot 15% od takratne borzne cene. Pri odkupu naložbenega zlata, katerega kovnica ima status dobre dobave (good delivery) pa bodite osveščen prodajalec in se trgovcu ne dajte prepričati, da je zlato brez papirnatega certifikata manj vredno od tistega s papirnatim certifikatom. V ozadju preprosto ni zdrave logike ampak zgolj želja trgovca po poceni odkupu! Poglejmo recimo primer iz realne življenjske situacije. Investirate v naložbeno zlato kovnice z »good delivery« liste pri LBMA (London Bullion Market Association) in ob nakupu je naložbeni palici priložen tudi papirnati certifikat. Po določenem času, ko se odločite to zlato odprodati ima kovnica še vedno status dobre dobave (good delivery) vi pa ugotovite, da ste papirnati certifikat nekam založili ali celo izgubili. Je vaša naložbena palica zato izgubila status »good delivery«? Ne, ker ima kovnica še vedno enak status. Je vaše zlato sedaj zato manj vredno? Ne, ker je zlato še vedno enake mase in čistine. Ga morate prodati po nižji ceni kot se odkupuje naložbeno zlato? Nikakor ne! To je le interes trgovca, ki pa v tem svoji nameri ne bo uspel, če boste vi osveščen naložbenik in se boste znali postaviti za svojo naložbo!

Vse starejši in vse revnejši

Slovenija po praznovanju 20-letnice postaja vse starejša, a ob tem žal tudi vse revnejša. In z njo tudi njeni prebivalci. Tako je, sodeč po statističnih podatkih, število starejših od 65 let že od leta 2004 večje od števila mladostnikov, ki še niso dopolnili 14 let. V dvajsetih letih se je število mladih menda zmanjšalo za 30 odstotkov, število starejših pa povečalo za 56 odstotkov. Najhitreje se povečuje število tistih, ki dočakajo 80 let ali več kar pomeni, da se nam obeta vedno daljša življenjska doba. Super, kaj ne? Seveda, če si jo bodo ljudje lahko privoščili. Mlajši ljudje bodo zaradi vitaminsko osiromašene ali zastrupljene hrane verjetno vedno pogosteje obolevali in umirali. Morda celo prej kot njihovi starši. Daljša življenjska doba bo tako možna le v primeru, če si jo bomo finančno lahko privoščili. Zaradi vedno višjih cen zdrave hrane, višjih stroškov zdravstvene oskrbe in vedno nižjih pokojnin zaradi padca realne kupne moči denarne valute – evra. Večina verjetno ne ve, da je evro valuta v zadnjih desetih letih v povprečju izgubljala 14,6% realne vrednosti na leto v primerjavi z zlatom. To pomeni, da se mora vaše premoženje na letni ravni plemenititi z vsaj enakim donosom kot valuta izgublja na svoji vrednosti, da ohranjate svojo realno kupno moč. Tega pa z denarnimi naložbani nikakor ne boste uspeli doseči. Trenutno imajo Slovenci v bankah dobrih 14 milijard evrov. Zakaj? Menda zato, ker je »varno« in ker ne želijo špekulirati. Ob tem pa pozabljajo, da je varnost le navidezna, špekulacija pa ogromna. Ne zavedajo se namreč, da z obljubljenimi obrestmi že danes ne pokrivajo realne inflacije, ki bo v prihodnje vse višja. Realna inflacija je namreč veliko višja od statistično predstavljene in se v EU se trenutno giblje okoli 6%, v Združenih državah Amerike okoli 10%, v Veliki Britaniji pa okoli 12%. Torej vam tudi 5% obrestna mera pri bančnem depozitu ne pomaga prav veliko! Seveda je vaša pravica, da svoje premoženje še naprej izpostavljate riziku razvrednotenja denarne valute vendar menim, da bi bilo zelo smiselno čimprej razmisliti o optimiziranju dela vašega premoženja. In to z naložbo, s katero boste obdržali finančno samostojnost, likvidnost in realno vrednost premoženja. Najenostavneje boste to naredili s plemenitimi kovinami, ki to poslanstvo opravljajo že več kot 4.000 let. Že imate plemenite kovine v svojem portfelju?

Korekcija je priložnost, ne poguba!

Pred mesecem dni je vrednost ene troy unče zlata (31,1035g) na londonski borzi plemenitih kovin (LBMA) dosegla vrednost 1.048,03 evrov. To je takrat pomenilo, da je zlato v dobre pol leta ustvarilo 35% rast. To pa je bila rast, ki je za svoje nadaljevanje najprej potrebovala zdravo korekcijo. Ta je popravila pokazano vrednost in zlatu namenila novo, nižjo vrednost. Ta se je pokazala 15% nižje pri vrednosti 889,17 evrov za prej omenjeno enoto zlata in tako investitorjem, ki razumejo funkcijo zlata ponudila novo priložnost poceni nakupa. Večino pa je korekcija tako prestrašila, da so svoje bančne depozite podaljšali za naslednje tri mesece. Nezavedajoč se, da bo ob 3% obrestni meri njihov kapital podvojen šele po dobrih 14. letih ob neupoštevanju inflacije. A pozor, smo sredi svetovne finančne in gospodarske krize od katere lahko pričakujemo tudi precej visoko inflacijo! Zaradi nestabilnih svetovnih ekonomij in svetovne valutne krize je tako v naslednjih letih pričakovati nadaljne razvrednotenje večine danes "pomembnih" papirnatih valut. To pa posledično pomeni dolgoročno rast vrednosti zlata. Zato je potrebno na naložbo v zlato gledati kot na investicijo. Centralne banke, ki so do nedavnega prodajale svoje zaloge zlata ponovno kupujejo zlato. Vedo nekaj več od nas? Se na kaj pripravljajo? Ne vem, a priporočam, da jim sledite. Morda tudi zato, ker nas profesor David Hackett Fisher opozarja, da se nahajamo na koncu velikega cikla (Great wave), ki se vedno konča s popolnim ekonomskim propadom. Veliki cikel traja med 80 in 120 let, mi pa smo v njem že 114 let! Izkoristite torej ponujeno priložnost trenutne korekcije (popusta) za optimalno zaščito dela svojega premoženja. Če potrebujete vzpodbudo naj omenim še to, da s koncem poletja vstopamo v obdobju leta, ki je rasti vrednosti plemenitih kovin tradicionalno najbolj naklonjeno.

Bančno jamstvo na vloge ne predstavlja varnosti za vaš denar

Večina ljudi se še vedno dobro počuti ob tem, da ima vse ali večino svojih prihrankov na banki. Po eni strani razumljivo, saj jim Banka Slovenije nudi neomejeno jamstvo za neto vloge.A tako bo samo še do konca letošnjega leta. Potem bo neto vloga zajamčena (seštevek vseh vlog posameznega vlagatelja, zmanjšano za njegove morebitne neporavnane dospele obveznosti) le še do višine 50.000 evrov. Podrobnosti o tem si lahko preberete tudi na spletnem naslovu Banke Slovenije. Pa bo sama višina jamstva dovolj močen argument bank, da bodo zadržale denar svojih komitentov pri sebi? Menim, de ne. Predvsem zaradi višanja inflacije bodo morali ljudje resno razmišljati o naložbenih alternativah. Glede na podatke Statističnega urada RS je trenutna statistična inflacija 1,5%, temeljna letna obrestna mera (aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen življenjskih potrebščin) za mesec februar pa je 1,31%. Banke vam torej omogočajo, da z "varčevanjem" pri njih, vaš denar glede na statistično inflacijo le nekoliko počasneje izgublja na vrednosti, kot pa če ga imate doma. Ob tem pa nikakor ne gre pozabiti, da je realna inflacija nekajkrat višja od statistično predstavljene. Nekje sem prebral, da inflacija ni nič drugega, kot preusmerjanje denarja od običajnih ljudi do bogatih. Strinjam se. Banke niso namenjene povečevanju vašega premoženja, namenjene so posredovanju med kapitalom in gospodarstvom ter zagotavljanju dobička lastnikom (delničarjem) bank. Centralne banke lahko s povečanjem in nato zmanjšanjem obtoka denarja določajo vrednost denarju in s tem nadzirajo ekonomijo, ki pa jo tako lahko privedejo tudi do propada. Dvem takim ekstremnim dogodkom so bili ljudje priča leta 1920 in 1929. Takrat so banke podjetja in posestva kupovale za drobiž, zato so to obdobje kasneje označili za "največji rop v zgodovini človeštva." In v zelo podobnem scenariju se nehajamo tudi danes. Prav tisti, ki verjamejo v "varnost" naloženega denarja v banki, bodo v največji nevarnosti, ker bo njihov denar največ izgubil na kupni moči. Ne pozabite, da je papirnati denar le obljuba zgolj na osnovi vladnega odloka. Iluzija. In ta se lahko kadarkoli razblini kot milni mehurček. Ob največjem denarnem poskusu vseh časov, postajajo vedno bolj glasne tudi napovedi, da bodo ameriški dolar, švicarski frank in evropski evro, kot jih poznamo danes, izginili v naslednjih nekaj letih. Zaradi globalizacije monetarnega sistema in elektronske dobe, v kateri živimo, pa se to lahko zgodi že veliko prej. Kot vsaka dosedanje zamenjava valut bo tudi tokratna s seboj prinesla razvrednotenje kupne moči vašega premoženja. V kolikšni meri bo to razvrednotenje valut vplivalo na vas, odločate sami. S pravočasno prerazporeditvijo svojih denarnih naložb v kapitalske (zemljo, delnice, sklade, plemenite kovine,...). In ne odlašajte! Danes Evropska unija posredno preko Nemčije in Francije rešuje Grčijo, jutri bo reševala Španijo, Italijo, pojutrišnjem Portugalsko in Irsko. Poznate koga, ki bo reševal vas?

Inflacija in osebne finance

Inflacija, beseda, ki jo bo v prihodnje vedno pogosteje slišati. In kaj pravzaprav je inflacija? Je razvrednotenje denarja, ki se pojavi, če količina denarja v obtoku narašča hitreje kot potrebe po denarju, ki se povečujejo s povečanjem blagovne proizvodnje. In prav zaradi inflacije ima denar določeno časovno vrednost, kar preprosto pomeni, da se čez čas zaradi rasti cen vrednost denarja zmanjšuje, tako da z enakim denarnim zneskom ne morete več kupiti enake količine blaga, kot ste to lahko storili recimo pred enim letom. V realnosti to izgleda tako, da sta v Ameriki pred petdesetimi leti morala nakupljeno blago za 10 ameriških dolarjev v trgovini z živili odnesti dva odrasla človeka, danes pa lahko to opravi že petletnik. O inflaciji si lahko veliko preberete tudi na spletnem naslovu Evropske centralne banke, kjer so izdali tudi brošuro za učitelje. Ste že slišali, da bi jo kdo uporabljal? Ne? Verjetno za to obstaja določen razlog. Finančni svet, kot ga poznamo danes, obstaja samo še zaradi nenehnega tiskanja nove in nove količine denarja. Več kot 100-krat več od letne proizvodnje zlata se ga natisne. A to ne more trajati v nedogled. Finančni sistem, ki temelji na denarju brez realne podlage in obresti, je namreč obsojen na propad, ker vse skupaj temelji na eksponentni rasti. Dolgovi se povečujejo izjemno hitro in jih zato ni moč več odplačati. Tako je propad finančnega sistema z razvrednotenjem denarja neizogiben, vprašanje je le, kdaj se bo to zgodilo. In takrat bo inflacijo zamenjala hiperinflacija! To se vam morda ta trenutek zdi oddaljena, manj verjetna možnost. Pa temu ne bi smelo biti tako, saj nas primer hiperinflacije v Nemčiji, ko je inflacija v samo treh letih in pol narasla z 2,6% na 100,6% opozarja, da se to lahko zgodi izredno hitro. Podobna zgodba se danes odvija v Zimbabveju, kjer je sredi leta 2008 hiperinflacija že presegla 231 milijonov odstotkov in so državljani za bankovec "vreden" sto milijonov zimbabvejških dolarjev lahko kupili štruco kruha ali pa šop petih banan! Par mesecev kasneje so zimbabvejskemu dolarju odstranili 10 ničel, tako da je milijarda dolarjev postala en sam zimbabvejski dolar. Denar je le obljuba! Zato v prihodnje inflacije oziroma hiperinflacije nikakor ne gre podcenjevati, na kar opozarja tudi ekonomist in statistik John Williams v svojem intervjuju. Mnenja je, da se hiperinflaciji v Ameriki ne morejo izogniti in da bo njihova denarna valuta tako razvrednotena, da bo služila le še kot toaletni papir ali tapeta. Pravi, da se kaj lahko zgodi, da bodo ljudje zvečer odšli v prestižno restavracijo, kjer bodo naročili drago večerjo in prestižno buteljko vina, katerega prazna, odpadna steklenica bo naslednjega jutra vredna več kot pa bodo zanjo odšteli ob večerji. Težavo vidi predvsem v tem, da ameriški finančni sistem ni z ničemer podprt, saj večinoma temelji na elektronski obliki valute, ki pa se v primeru hiperinflacije seveda ne obnese. Na realno možnost hiperinflacije v Ameriki je pred časom že opozoril tudi dr. Marc Faber. Evru, ki je v začetku lanskega leta praznoval svoj deseti rojstni dan tudi ne kaže najbolje. Čeprav bi lahko bil glede na zaloge zlata Evropske centralne banke in ostalih nacionalnih centralnih bank, ki imajo v lasti skupaj več kot 36 odstotkov svetovnih zlatih rezerv, vezan na zlato podlago, je ostal le zakonito plačilno sredstvo na osnovi vladnega odloka. Obljuba na papirju. In ker se zaradi tiskanja denarja po željah in direktivah evropske vlade količina denarja v obtoku povečuje nesorazmerno s povečanjem BDP-ja, se lahko že pri desetih letih "pohvali" s povprečno 9,8 odstotno letno inflacijo. Na visoko inflacijo se je torej potrebno pripraviti pravočasno, z izbiro primernih naložb, ki bodo v prihodnje vsaj ohranjale vrednost vašega premoženja. To so kapitalske naložbe (delnice, delniški skladi, naložbeno življensko zavarovanje, nepremičnine, umetnine, plemenite kovine, surovine...), ki vam bodo prinašale višje donose od realne inflacije. Surovine imajo za razliko od papirnate denarne valute stvarno vrednost in jih ni mogoče reproducirati. Vrednost pol kilograma bakra, mernika pšenice ali unče srebra ni odvisna od bank ali državnih obljub. Vrednost surovinam raste zaradi njihove uporabnosti, na primer bakra v žicah, pšenice v kruhu in srebra kot denarja. In prav zaradi odsotnosti tveganja reprodukcije, so surovine danes dragocena oblika bogastva. Dajte svojemu osebnemu premoženju možnost v boju s prihajajočo (hiper)inflacijo!
p. s.
Če ste pozabili kako izgleda hiperinflacija v realnosti, s klikom na spodnjo datoteko poglejte primer naraščanja cene časopisa v Jugoslaviji leta 1993.

(Ne)varnost klasičnih življenjskih zavarovanj

V času finančne krize vse več ljudi išče svojo socialno varnost. To zadrego in slabo informiranost ljudi pa se na trgu izkorišča s produkti, ki ponudnikom zagotavljajo reden priliv, ljudem pa lažno varnost. O nesmiselnosti naložbe v gramske zlate palice sem se razpisal v prejšnjem sestavku, danes pa bi rad opozoril na (ne)varnost klasičnega življenjskega zavarovanja. Da zavarovanje potrebujemo, ni sporno, saj si z njim zagotovimo osnovno socialno varnost v primeru izpada osebnega dohodka in poskrbimo za finančno varnost svoje družine. Od tu naprej pa je potrebno biti pazljiv. Lahko se namreč odločite za "visoko tvegano" denarno naložbo klasičnega življenjskega zavarovanja ali pa "manj tvegano" kapitalsko naložbeno življenjsko zavarovanje. Ja, pravilno ste prebrali. Klasično življenjsko zavarovanje sem označil za visoko tvegano predvsem zato, ker je dolgoročna denarna naložba! Tako je okoli 80% vaše premije razdeljene predvsem med različne denarne naložbe (državne obvezice, bančni depoziti,...) in nekaj malega v delnice. In to ne na račun, ki bi bil odprt na vaše ime, ampak na račun zavarovalnice. Če kolikor toliko poznate donosnosti posameznih prej omenjenih naložb, vam hitro postane jasno, da s tako naložbeno politiko zavarovalnica lahko dosežete nekje do največ 4% bruto donosa oziroma okoli 2% neto donosa na leto. V kolikor od tega donosa odštejete še inflacijo, vas lahko že denes začne upravičeno skrbeti, kaj bo od obljubljenega garantiranega nominalnega zneska ostalo čez 15, 20, 30 let. Denarne valute namreč ves čas izgubljajo na svoji kupni moči, kar je lepo videti na zgornji sliki, še posebej pa bo to občutiti v prihodnje, ko se pričakuje precej visoka inflacija. Lahko tudi dvoštevilčna! Poleg tega je na obzorju nov balon, ki se bo kmalu razpočil. Gre za balon obveznic! Kako to izgleda lahko opazujete na primeru Grčije, kjer je vrednost 10-letne državne obveznice v samo dobrih štirih mesecih padla z vrednosti 112,295 na vrednost 92,13. Velik padec so doživele tudi 10-letne državne obveznice Portugalske, ki so svoj vrh dosegle pred dobrima dvema mesecema. Enako ranljive so tudi državne obveznice Španije, Velike Britanije, Japonske,... Bo pri nas morda kaj drugače? Iz vsega napisanega je lepo razvidno, da se vaše premoženje v klasičnem zavarovanju povečuje le nominalno (številčno), v realni vrednosti pa dobesedno izginja pred vašimi očmi. Tako sicer imate več denarja, ki pa je vedno manj vreden! V kolikor s klasičnim življenjskim ali rentnim zavarovanjem postavljate t.i. finančno hišo, vedite, da njene temelje postavljate na zelo močvirnato območje in s tem tvegate največ – vašo socialno varnost v tretjem življenjskem obdobju! Ker pravijo, da je čas najboljši razsodnik, lahko ta sestavek ignorirate in počakate na razvoj dogodkov, a nikar ne pozabite, da ima čas tudi najbolj ostro dleto!
p. s.
Kaj dolgoročno lahko pričakujete od klasične življenjske zavarovalne police si lahko ogledate na realnem primeru, če kliknite na spodnjo datoteko!