Cena je tisto kar plačate. Vrednost je, kar dobite!

Glavna uporaba zlata v zgodovini je bila namenjena nakitu in denarju. Nakitu iz estetskega vidika, denarju pa zato, ker je zlato najboljši hranitelj vrednosti. Ena izmed nalog denarja je namreč prav ohranjanje vrednosti in to poslanstvo zlato, za razliko od denarnih valut, uspešno opravlja že več tisoč let. Ko vidite spreminjajočo se dnevno ceno zlata, v bistvu vidite vrednost denarne valute, ki se spreminja glede na vrednost zlata. Cena zlata se namreč ne spreminja! Vrednost zlata se v bistvu ni spremenila že več tisoč let, saj lahko za enako enoto zlata še vedno kupite podobno blago ali storitev kot pred 2000 leti. Lep primer ohranjanja kupne moči je vrednost unče zlata (31,10348g), s katero se je dalo pred 2000 leti obleči vojaka. Tudi danes se da z eno unčo kupiti kakovostno volneno obleko, ostane pa tudi še za nekaj srajc, kravat, spodnjega perila, nogavic, par čevljev in pas! Zato na naložbo v zlato ne gre gledati z enakimi očmi kot na naložbo v delnice ampak kot na zaščito dela finančnega premoženja v negotovih finančnih in gospodarskih razmerah. Zlato je namreč hranilec vrednosti, ki je skoraj v popolnosti neodvisen od gospodarskih razmer in se enako dobro počuti tako v obdobju deflacije kot tudi v obdobju inflacije. Zato bo, v nasprotju z delnicami družb ali državnih obveznic, zlato vedno ohranjalo svojo vrednost. Trenutna cena zlata po mojem mnenju niti približno ne odraža »realne« cene, ki bi morala biti glede na finančno in gospodarsko situacijo veliko višja. Samo pomislite: začelo se je s težavami Irskih bank, nadaljevalo se je z Grčijo, ki je že več kot dve leti na finančni infuziji, finančno pomoč so že dobile Portugalska, Ciper in Španija. Slednja celo povprašuje po dodatni finančni pomoči, Italija pa se otepa z vedno večjimi finančnimi težavami. Zadolžitve držav neprestano naraščajo, brezposelnost se povečuje, cene hrane naraščajo,… cena zlata v evrih pa je ob vsem tem še vedno nekje na ravni izpred desetih mesecev. V septembru mesecu tako Evropsko monetarno unijo čakajo številni pomembni dogodki, sklepi in roki zato lahko takrat računamo na nov, še resnejši izbruh krize. Trenutna cena zlata torej ne odraža njegove vrednosti tudi zato, ker je pravilna in pravočasna zaščita osebnega premoženja v tem trenutku neprecenljiva!

Plemenite kovine za zaščito kupne moči

Plemenite kovine so že več kot 2000 let denar, ljudje pa še vedno nanje gledajo kot na neko eksotično obliko naložbe s katero ne vedo kaj početi. To je še posebej očitno zadnjih 40 let v katerem je finančni sistem popolnoma in namerno zanemarjal zlato in srebro. A dejstvo ostaja, da sta zlato in srebro edini pravi denar! Prav zato je razmišljanje ali imeti del premoženja v plemenitih kovinah ali ne popolnoma irelevantno in skregano z logiko še posebej, če se v teh finančno nepredvidljivih časih trudite ohranjati realno kupno moč svojega premoženja. Tisti, ki menite, da inflacija še ni problem imate lahko prav, če upoštevate le statističen podatek, ki v juniju prikazuje 2,3% letno inflacijo. V realnosti pa je inflacija že več kot dvakrat višja. Ko sem pregledoval povprečne letne drobnoprodajne cene za 20 izdelkov v Sloveniji, so se te v petih letih v povprečju povišale za 27%, Stitistični urad RS pa je za enako obdobje nameril le 14% inflacijo. In kako pride do takega razhajanja med realno in statistično inflacijo? Zaradi interpretacije in orodij s katerimi državna statistika lahko prikaže lepšo sliko. V humornem smislu to pomeni, če lahko vzdržujete osla, državna statistika šteje, da ste že na konju. V trdem, realnem svetu pa imajo za to na voljo štiri metode: hedonistično prilagoditev, nadomestek (zamenjavo), spremembo uteži in izključevanje dobrin. V prvem primeru izkoriščajo naše drobne užitke, ki se jim nismo pripravljeni kar tako odpovedati. Tako danes najdete svojo priljubljeno pločevinko pijače, čokoladico, jogurt ali kakšen drug izdelek v drugačni, ličnejši embalaži a hkrati tudi manjši in po enaki ceni kot prej! Kljub temu, da vi torej dobite manj za enako ceno je za statistike to še vedno isti izdelek po enaki ceni. Če tega ni mogoče narediti, se zatečejo k nadomestitvi dražjega izdelka za cenejšega. V primeru mesa lahko stegno, hrbet ali pljučno pečenko (I. kategorija) zamenjajo za pleče (II. kategorije), ki dosega nižjo prodajno ceno in ugotovijo, da se je meso pocenilo kljub temu, da ste vi za pečenko plačali več. Ko tudi ta metoda odpove se statistiki zatečejo k naslednji metodi, znižanju uteži tisti skupini (hrana, energija, oblačila, šolanje,...) v potrošniški košarici, ki se v določenem obdobju preveč podraži. Električna energija za gospodinjstvo je recimo tako v začetku leta 2000 predstavljala 3,5% košarice, konec leta 2005 pa le 2,5%. Na koncu statistikom ostane le še izključitev določenih skupin iz izračuna inflacije. Življenjski standard se torej znižuje, dohodek in premoženje na prebivalca upadata, brezposelnost je namerno podcenjena. Verjemem, da je ljudem težko razumeti kaj se dogaja in so prestrašeni glede prihodnje situacija, a ravno zato morajo nujno zaščititi del svojega premoženje pravočasno in na pravilen način! S pravim denarjem, zlatom in srebrom. Situacija se bo v prihodnje za posameznike še poslabšala, ker se bodo nakopičeni dolgovi »odplačevali« skozi vedno višjo inflacijo in devalvacijo papirnatih valut. Imate pravi denar?

Osebni premoženjski svetovalec – razkošje ali nuja?

To retorično vprašanje sem že pred leti postavil bralcem v enem izmed lokalnih časopisov. Takrat sem glede na odziv bralstva sam pri sebi zaključil, da se osebni premoženjski svetovalec smatra za razkošje, ki si ga večinoma ne morejo privoščiti. In danes ugotavljam, da je razmišljanje še vedno zelo podobno tistemu iz pred petih let, preden se je zgodila občutna korekcija na delniških trgih. A naj najprej razjasnim pojem svetovalca, ki je bil v preteklih letih zelo zlorabljen. Z njim se je namreč »kitil« vsak prodajalec različnih finančnih produktov, ki je imel popoldan nejveč dve uri prostega časa. Tu torej ne bom govoril o tistem svetovalcu, ki govori kar ve ampak o takem, ki ve kar govori. Govorim o svetovalcu, ki vas bo obiskal zaradi vas in vaših finančnih ciljev in ne zaradi samega sebe! O svetovalcu, ki vam bo predstavil potrebe po varčevanju, vas hkrati opozoril na morebitne rizike, ki vam lahko prekrižajo pot do uresničitve zastavljenih finančnih ciljev in vam hkrati predlagal optimalno zaščito teh rizikov. Svetovalec, ki vam bo vedno svetoval etično, vsestransko in vas opozarjal na pomembne spremembe na finančnih trgih. Skratka govorim o svetovalcu, ki bi moral postati vaš prijatelj in nepogrešljiv »član« družine! Se vam zdi to pretirano? Poglejmo, če res. Imate svojega frizerja? Zavarovalnega agenta? Svojega avtomehanika? Osebnega trenerja? Osebnega zdravnika? Svojega odvetnika? Verjetno lahko na večino teh vprašanj odgovorite pozitivno. Zakaj se potem ne odločite tudi za osebnega premoženjskega svetovalca s katerim boste brezskrbneje jadrali skozi finančno neurje? Tisti, ki so v svoje družine že pred časom sprejeli premoženjskega svetovalca so bili recimo pravočasno opozorjeni na borzni zlom leta 2008 in večji del svojih naložb rešili pred izgubo. Še več, s spremembo naložbene politike so do danes naredili lep donos! Tisti, ki so se s svojim premoženjskim svetovalcem posvetovali v času možnosti investicije v delnice NKBM so se izognili 94% »izgubi« v petih letih! Tisti, ki so se posvetovali s svojim svetovalcem glede delnice Krke, so le-to že zdavnaj zamenjali za optimalnejšo naložbo. Tisti, ki so desetletje plačevali zavarovalnici premijo, ki jim ni zagotavljala optimalne zavarovalne vsote v primeru nezgode, imajo danes na zavarovalni polici optimalno višino zavarovalne vsote. In kdor je pred srečanjem s svetovalcem menil, da bo svojo pokojninsko vrzel zapolnil z varčevanjem v drugem pokojninskem stebru danes ve, da je živel v veliki iluziji. To je le nekaj primerov, kjer smo premoženjski svetovalci s svojim znanjem, ki ga nenehno dopolnjujemo, svojim strankam lahko pomagali do pravilnejših finančnih odločitev. Pred vsemi nami pa se v bližnji prihodnosti kažejo novi, še večji izzivi: devalvacija papirnatih valut, višja brezposelnost, nižje plače, višji davki, podražitve, visoka inflacija, vprašljive (zavajajoče) finančne ponudbe, nestabilnost bančnega sektorja, ponaredki plemenitih kovin, zdravstvena reforma, pokojninska reforma,... in še bi lahko našteval. Boste poleg vedno večjih pritiskov na svojem delovnem mestu lahko sami kos vsem prihodnjim finančnim izzivom? Slovar slovenskega knjižnega jezika definira razkošje kot nekaj kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka. Prepričan sem, da je iz napisanega jasno razbrati, da osebni premoženjski svetovalec v današnjih finančno nepredvidljivih časih nikakor ni razkošje ampak preprosto nuja!

Ne čakajte, investirajte in čakajte!

Slovenci, ki imajo še vedno za okoli 14 milijard evrov denarja shranjenega na bankah in Hrvati, ki imajo na bankah shranjenega še veliko več denarja, čakajo. Koga? Na kaj? Zakaj? To so vprašanja, ki se mi podijo po glavi in na katera si skušam odgovoriti že nekaj časa. Morda čakajo zato, ker verjamemo v star pregovor, da kdor čaka, dočaka. To je zagotovo res, vprašanje pa je kako dobro je tisto kar slednjič pride k čakajočemu. Komitenti lahko recimo dočakajo, da določene banke v prihodnje propadejo. V Ameriki jih je v lanskem letu propadlo 92, v letošnjem letu pa do sedaj "le" 32. Lahko pa imajo "srečo" in dočakajo le zaprtje banke in vseh transakcij (tudi preko bančnih avtomatov) za mesec dni, tako kot se je to pred kratkim zgodilo komitentom italijanske banke BNI (Banca Network Investimenti). Še z večjo verjetnostjo pa lahko bančni komitenti pričakujejo izgubo kupne moči (devalvacije papirnatega denarja) skozi višje cene in nižje osebne dohodke, kar naj bi za hrvaško kuno menda že predlagali analitiki ene največjih britanskih bank, banke Barcleys. Ja, tiste banke, ki je zaradi manipulacije obrestne mere LIBOR odgovorna za največji bančni škandal v 21. stoletja! Morda pa komitenti čakajo na to, da se bosta gospodarska in finančna situacija vrnili v normalno stanje. Pozabite, to se ne bo zgodilo! Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Ciper, Italija(?),... Velika Britanija, Amerika, Japonska,... so države, ki so zadolžene čez glavo in nimajo denarja s katerim bi se lahko prav dolgo časa obdržale na površju. In, ker te države druga za drugo padajo v novo recesijo za seboj pa vlečejo ohlajajoče se kitajsko gospodarstvo, ki se že bori s povišano inflacijo in nepremičninskim balonom, nas v prihodnje zagotovo ne čaka prav nič prijetnega. Tako se iz recesije pomikamo v obdobje stagflacije, končali pa bomo v veliki gospodarski depresiji, ki bo zaradi globalizacije veliko hujša kot tista iz leta 1930. Bodo bančni komitenti res tako dolgo čakali? Zgodovina uči, da obstaja velika verjetnost, da bodo bančni komitenti tudi tokrat, v skrbi za svoje prihranke, šele v zadnjem trenutku spregledali in spremenili svoje prepričanje ter se iz apatičnih varčevalcev spremenili v panične investitorje! Temu pa je tako predvsem zato, ker je večina ljudi še vedno brezbrižnih do svojih osebnih financ in ker v svoji coni ugodja zaupajo le lažnemu občutku varnosti bančnih inštitucij. Ali kakor pravi pregovor: "Slepe so oči, ko se pamet z drugim ukvarja."

Odkup zlata ali kako draga je lahko neosveščenost

Verjetno ste tudi sami opazili, da »lokali« v katerih se odkupuje zlato zadnje čase rastejo kot gobe po dežju. Se sprašujete zakaj? Zato seveda, ker je to za ta mini podjetja zelo donosen posel. In to predvsem iz dveh razlogov: ker se ljudje ne zavedajo pomembnosti zlata in ker ne poznajo njegove »realne« vrednosti. Zgodovina nam je že večkrat pokazala, da v časih velike finančne negotovosti in negativnih realnih obrestnih mer, zlato igra zelo pomembno vlogo pri ohranitvi realne kupne moči posameznika. A se ljudje največkrat tega ne zavedajo, ker ne upoštevajo, da poleg statistične inflacije s katero se soočajo preko različnih informativnih medijev poznamo tudi realno inflacijo! In to je tisto, kar jim potihoma iz žepa krade vedno težje zaslužen denar. Še težje pa je to dejstvo sprejeti ob gledanju naraščajočih grafov. Vzemimo za primer Dow Jones Industrial Average Index, ki je v zadnjih 14. letih v dolarjih dosegel 63% donos, a je v primerjavi z zlatom (hranilcem vrednosti) v enakem obdobju izgubil kar 82% vrednosti! Torej se postavlja vprašanje zakaj danes prodajati zlato v takšni (naložbeni) ali drugačni (nakit) obliki? Edina razumljiva utemeljitev bi po mojem mnenju lahko bila trenutna nezavidljiva finančna situacija posameznika. Samo v tem primeru se mi zdi smiselna zamenjava zlata (nakita) za vedno manj vredno papirnato valuto (evro). A še v tem primeru naj bi odkupna cena ne bila nižja za več kot 15% od takratne borzne cene. Pri odkupu naložbenega zlata, katerega kovnica ima status dobre dobave (good delivery) pa bodite osveščen prodajalec in se trgovcu ne dajte prepričati, da je zlato brez papirnatega certifikata manj vredno od tistega s papirnatim certifikatom. V ozadju preprosto ni zdrave logike ampak zgolj želja trgovca po poceni odkupu! Poglejmo recimo primer iz realne življenjske situacije. Investirate v naložbeno zlato kovnice z »good delivery« liste pri LBMA (London Bullion Market Association) in ob nakupu je naložbeni palici priložen tudi papirnati certifikat. Po določenem času, ko se odločite to zlato odprodati ima kovnica še vedno status dobre dobave (good delivery) vi pa ugotovite, da ste papirnati certifikat nekam založili ali celo izgubili. Je vaša naložbena palica zato izgubila status »good delivery«? Ne, ker ima kovnica še vedno enak status. Je vaše zlato sedaj zato manj vredno? Ne, ker je zlato še vedno enake mase in čistine. Ga morate prodati po nižji ceni kot se odkupuje naložbeno zlato? Nikakor ne! To je le interes trgovca, ki pa v tem svoji nameri ne bo uspel, če boste vi osveščen naložbenik in se boste znali postaviti za svojo naložbo!