Se ponavlja obdobje Velike depresije?

Depresijo poleg žalosti označujejo tudi pobitost, pesimizem, obupanost, pomanjkanje notranjih spodbud, nemirnost, strah, občutek krivde, razdražljivost in/ali praznost.To stanje se je iz Grčije preko Španije, Portugalske in Italije preselilo tudi v Slovenijo. To ne preseneča, če vemo, da se je povprečna stopnja brezposelnosti v EU dvignila na skoraj 11%. V EU je bilo decembra tako 25,92 milijona brezposelnih, od tega jih je bilo 18,71 milijona v evro območju. V Španiji znaša splošna brezposelnost že preko 26%, brezposelnost med mladimi pa je tako v Španiji kot tudi Grčiji že okoli 60%! Skupna brezposelnost mladih v evro območju pa znaša že 20%. S tem nastaja nov razkorak med državami, ki se zdijo ujete v spiralo upadanja proizvodnje, hitro naraščajoče brezposelnosti in upadajočega razpoložljivega dohodka, ter tistimi, ki so doslej pokazale dobro ali vsaj nekolikšno odpornost. Nič bolje ni v Združenih državah Amerike, kjer se za bone za hrano vsak dan prijavi okoli 11000 ljudi! Depresijo je tako čutiti tudi pri varčevanju. Kljub temu, da se ljudje zavedajo nujnosti varčevanja in vse bolj tudi ohranjanja realne kupne moči, se za to le stežka odločijo. Čeprav je situacija za mesečno varčevanje več kot odlična in cene plemenitih kovin izjemno ugodne. Pesimizem, obupanost in strah so enostavno premočni. Poleg tega se nahajamo sredi silovite valutne vojne, ki bo dodatno razvrednotila realno kupno moč posameznikov in družin. Slovenske banke so v lanskem letu ustvarile za 606 milijonov evrov izgube, boniteta naše države je zopet znižana, tokrat na oceno A2. Predvsem na račun domačih bank, ki imajo kar sedem milijard evrov slabih kreditov. To pa predstavlja približno 14 odstotkov javnega dolga! Analitiki tako menijo, da ni več vprašanje, če, ampak le še kdaj bo Slovenija zaprosila za pomoč iz Stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). In to ne le za nekaj milijonov evrov ampak od tri do pet milijard evrov na podlagi katerih bi banke lahko »normalno« poslovale. In ob vsem tem imamo Slovenci v bankah še vedno okoli 15 milijard evrov premoženja! Venezuela je pred kratkim čez noč devalvirala svojo valuto za dobrih 46%. Menite, da se to ne more zgoditi z evrom? Pesimizem, obupanost in strah enostavno ne smejo biti ovira, da pravočasno in na pravilen način zaščitite svoje finančno premoženje. Tokrat gre zares!

Osebni premoženjski svetovalec – razkošje ali nuja?

To retorično vprašanje sem že pred leti postavil bralcem v enem izmed lokalnih časopisov. Takrat sem glede na odziv bralstva sam pri sebi zaključil, da se osebni premoženjski svetovalec smatra za razkošje, ki si ga večinoma ne morejo privoščiti. In danes ugotavljam, da je razmišljanje še vedno zelo podobno tistemu iz pred petih let, preden se je zgodila občutna korekcija na delniških trgih. A naj najprej razjasnim pojem svetovalca, ki je bil v preteklih letih zelo zlorabljen. Z njim se je namreč »kitil« vsak prodajalec različnih finančnih produktov, ki je imel popoldan nejveč dve uri prostega časa. Tu torej ne bom govoril o tistem svetovalcu, ki govori kar ve ampak o takem, ki ve kar govori. Govorim o svetovalcu, ki vas bo obiskal zaradi vas in vaših finančnih ciljev in ne zaradi samega sebe! O svetovalcu, ki vam bo predstavil potrebe po varčevanju, vas hkrati opozoril na morebitne rizike, ki vam lahko prekrižajo pot do uresničitve zastavljenih finančnih ciljev in vam hkrati predlagal optimalno zaščito teh rizikov. Svetovalec, ki vam bo vedno svetoval etično, vsestransko in vas opozarjal na pomembne spremembe na finančnih trgih. Skratka govorim o svetovalcu, ki bi moral postati vaš prijatelj in nepogrešljiv »član« družine! Se vam zdi to pretirano? Poglejmo, če res. Imate svojega frizerja? Zavarovalnega agenta? Svojega avtomehanika? Osebnega trenerja? Osebnega zdravnika? Svojega odvetnika? Verjetno lahko na večino teh vprašanj odgovorite pozitivno. Zakaj se potem ne odločite tudi za osebnega premoženjskega svetovalca s katerim boste brezskrbneje jadrali skozi finančno neurje? Tisti, ki so v svoje družine že pred časom sprejeli premoženjskega svetovalca so bili recimo pravočasno opozorjeni na borzni zlom leta 2008 in večji del svojih naložb rešili pred izgubo. Še več, s spremembo naložbene politike so do danes naredili lep donos! Tisti, ki so se s svojim premoženjskim svetovalcem posvetovali v času možnosti investicije v delnice NKBM so se izognili 94% »izgubi« v petih letih! Tisti, ki so se posvetovali s svojim svetovalcem glede delnice Krke, so le-to že zdavnaj zamenjali za optimalnejšo naložbo. Tisti, ki so desetletje plačevali zavarovalnici premijo, ki jim ni zagotavljala optimalne zavarovalne vsote v primeru nezgode, imajo danes na zavarovalni polici optimalno višino zavarovalne vsote. In kdor je pred srečanjem s svetovalcem menil, da bo svojo pokojninsko vrzel zapolnil z varčevanjem v drugem pokojninskem stebru danes ve, da je živel v veliki iluziji. To je le nekaj primerov, kjer smo premoženjski svetovalci s svojim znanjem, ki ga nenehno dopolnjujemo, svojim strankam lahko pomagali do pravilnejših finančnih odločitev. Pred vsemi nami pa se v bližnji prihodnosti kažejo novi, še večji izzivi: devalvacija papirnatih valut, višja brezposelnost, nižje plače, višji davki, podražitve, visoka inflacija, vprašljive (zavajajoče) finančne ponudbe, nestabilnost bančnega sektorja, ponaredki plemenitih kovin, zdravstvena reforma, pokojninska reforma,... in še bi lahko našteval. Boste poleg vedno večjih pritiskov na svojem delovnem mestu lahko sami kos vsem prihodnjim finančnim izzivom? Slovar slovenskega knjižnega jezika definira razkošje kot nekaj kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka. Prepričan sem, da je iz napisanega jasno razbrati, da osebni premoženjski svetovalec v današnjih finančno nepredvidljivih časih nikakor ni razkošje ampak preprosto nuja!