Zaupanje v finančne svetovalce

V eni izmed anket o »Trusted Brand 2013« smo se, med petimi najmanj zaupanja vrednih poklicev v Sloveniji, znašli tudi finančni svetovalci. In to takoj za politiki(???), ki smo jih sicer v izkazanem zaupanju ljudi »premagali« za celih 10%. Iz kje izvira to nezaupanje do finančnih svetovalcev? Po vsej verjetnosti iz prevelikih pričakovanj ljudi po kratkoročnih dobičkih in splošne finančne nepismenosti. Kako si drugače razlagati številne vlagatelje v razne piramidne igre, ki obljubljajo več 10 odstotne donose na mesec(!) v gospodarskih časih, ko je gospodarska rast skoraj nična oziroma celo negativna? Seveda imajo pri tem nezaupanju ljudi v finančne svetovalce levji delež tudi prodajalci finančnih produktov. A pozor, med prodajalci in svetovalci je ogromna razlika! Prvi z lepim besedičenjem finančne produkte prodajajo s pomočjo preteklih donosov, ne glede na stroške in potrebe stranke po teh produktih. Prodajajo jih z interesom lastnega zaslužka in zaslužka finančne ustanove katero zastopajo. In z uspešno prodajo, se njihovo delo s stranko največkrat konča. Do naslednjega, novega produkta seveda. Delo svetovalcev pa temelji na analizi obstoječega finančnega stanja stranke, njenih želja, potreb, pričakovanj in zmožnostih varčevanja v prihodnje. In še nekaj. V individualnem finančnem načrtu, ki se stranki predstavi, so zajeti le tisti finančni produkti s katerimi stranka lahko na najbolj optimalen način doseže svoje cilje in ki imajo za stranko sprejemljive stroške. Potem pa se delo finančnega svetovalca nadaljuje skozi dolgoletno spremljanje stranke na poti do zastavljenega finančnega cilja. Zato me že od nekdaj moti posploševanje in metanje ljudi v isti koš, pozdravljam to finančno krizo. In to iz dveh razlogov. Prvi je ta, ker bodo ljudje zaradi krize postali izbirčni pri naložbenih nasvetih in odločitvah, ki jih bodo posledično tudi bolj cenili. Drugi razlog pa je ta, da bo trg sam počistil s tistimi priložnostnimi prodajalci finančnih produktov, ki jim je mar le za lasten zaslužek in se posledično do strank vedejo neetično. Za konec pa še en razmislek o rezultatih ankete, ki sem jo omenil na začetku. Kaj naj si mislim o tem, da Slovenci bolj zaupamo nogometašem kot odvetnikom in sodnikom? Je Slovenija, ob malo spremenjenih besedah Ivana Cankarja, res prečuden kraj, vseh norcev raj?

Se ponavlja obdobje Velike depresije?

Depresijo poleg žalosti označujejo tudi pobitost, pesimizem, obupanost, pomanjkanje notranjih spodbud, nemirnost, strah, občutek krivde, razdražljivost in/ali praznost.To stanje se je iz Grčije preko Španije, Portugalske in Italije preselilo tudi v Slovenijo. To ne preseneča, če vemo, da se je povprečna stopnja brezposelnosti v EU dvignila na skoraj 11%. V EU je bilo decembra tako 25,92 milijona brezposelnih, od tega jih je bilo 18,71 milijona v evro območju. V Španiji znaša splošna brezposelnost že preko 26%, brezposelnost med mladimi pa je tako v Španiji kot tudi Grčiji že okoli 60%! Skupna brezposelnost mladih v evro območju pa znaša že 20%. S tem nastaja nov razkorak med državami, ki se zdijo ujete v spiralo upadanja proizvodnje, hitro naraščajoče brezposelnosti in upadajočega razpoložljivega dohodka, ter tistimi, ki so doslej pokazale dobro ali vsaj nekolikšno odpornost. Nič bolje ni v Združenih državah Amerike, kjer se za bone za hrano vsak dan prijavi okoli 11000 ljudi! Depresijo je tako čutiti tudi pri varčevanju. Kljub temu, da se ljudje zavedajo nujnosti varčevanja in vse bolj tudi ohranjanja realne kupne moči, se za to le stežka odločijo. Čeprav je situacija za mesečno varčevanje več kot odlična in cene plemenitih kovin izjemno ugodne. Pesimizem, obupanost in strah so enostavno premočni. Poleg tega se nahajamo sredi silovite valutne vojne, ki bo dodatno razvrednotila realno kupno moč posameznikov in družin. Slovenske banke so v lanskem letu ustvarile za 606 milijonov evrov izgube, boniteta naše države je zopet znižana, tokrat na oceno A2. Predvsem na račun domačih bank, ki imajo kar sedem milijard evrov slabih kreditov. To pa predstavlja približno 14 odstotkov javnega dolga! Analitiki tako menijo, da ni več vprašanje, če, ampak le še kdaj bo Slovenija zaprosila za pomoč iz Stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). In to ne le za nekaj milijonov evrov ampak od tri do pet milijard evrov na podlagi katerih bi banke lahko »normalno« poslovale. In ob vsem tem imamo Slovenci v bankah še vedno okoli 15 milijard evrov premoženja! Venezuela je pred kratkim čez noč devalvirala svojo valuto za dobrih 46%. Menite, da se to ne more zgoditi z evrom? Pesimizem, obupanost in strah enostavno ne smejo biti ovira, da pravočasno in na pravilen način zaščitite svoje finančno premoženje. Tokrat gre zares!

Varnost ali pohlep? To danes ne bi smelo biti več vprašanje.

Leto je na okoli in po navadi si vzamemo čas, da konec leta pogledamo dosežene rezultate in si postavimo nove cilje ali pričakovanja. To velja tudi glede investicijskih vlaganj, ki jih trenutna finančna situacija od nas enostavno zahteva, če ne želimo izgubljati na kupni moči ustvarjenega premoženja. Ob zavidljivi likvidnosti sta za ohranjanje kupne moči zelo primerni plemeniti kovini, zlato in srebro. Glede donosnosti so investitorji v lanskem letu, ob primerjavi rezultatov glede na pretekla leta ter poglabljanju svetovne finančne in gospodarske krize, sicer pričakovali precej več a menim, da bi morali biti zadovoljni tudi z doseženim. Donosnost zlata v lanskem letu je bila v primerjavi z  evro valuto 4,9 odstotna, ki jo na nekaterih bankah lahko dobite le ob vezavi denarne valute za obdobje petih let. To pa ni edina prednost naložbe v fizično zlato pred depozitom. Tu je še večja likvidnost zaradi nevezanih sredstev, »zavarovanje« pred razvrednotenjem papirnate valute, »zavarovanje« pred morebitno spremembo depozita v državne obveznice, višina donosa ni omejena navzgor tako kot pri depozitu, od dobička se ne plača davka tako kot pri obrestih, ki so višje od 1000 evrov in tako dalje. Torej, če gledamo na zlato kot na zaščito do sedaj ustvarjenega premoženja, je tudi v lanskem letu dobro opravilo svojo nalogo. Združeni narodi so v svojem najnovejšem poročilu (World Economic Situation and Prospects 2013) zapisali, da naj bi svetovno gospodarstvo v letošnjem letu poraslo za 2,4 odstotka, v naslednjem letu pa za 3,2 odstotka. Na prvi pogled zadovoljivo a kaj, ko ta podatka občutno znižujeta njihovo napoved izpred vsega pol leta! Poročilo poleg tega poudarja, da je Evropa ujeta v začarani krog visoke brezposelnosti, krhkosti finančnega sektorja, povečanih državnih tveganj, fiskalne strogosti in nizke rasti. Več evropskih gospodarstev in evro območje kot celota, so že v recesiji. V območju evra se je v lanskem letu brezposelnost še povečala na rekordnih, skoraj 12 odstotkov. Tudi ameriško gospodarstvo se je v letu 2012 močno upočasnilo, njegova pričakovana rast v letu 2013 pa bo ostala skromna, okoli 1,7 odstotka. Podatki za Evropo kažejo še precej slabšo sliko. V Nemčiji se je gospodarska rast močno upočasnila medtem, ko gospodarstvo Francije stagnira. Rast gospodarstva v evro območju naj bi bila tako v letošnjem letu le 0,3 odstotka, v naslednjem letu pa 1,4 odstotka. Tveganje za uresničitev precej slabšega scenarija tako še vedno ostaja zelo visoko! Ne gre torej zanemariti dejstva, da v  obstoječem finančnem sistemu, ki ne temelji na realni vrednosti, lahko vlade kadarkoli razvrednotijo valute in s tem prepolovijo vaše premoženje čez noč. Zato ne pozabite, da bomo v krizi vsi izgubili in da bo zmagovalec krize tisti, ki bo izgubil najmanj. S plemenitimi kovinami v portfelju imate realne možnosti, da postanete zmagovalec finančne krize, ki se še ni dobro razplamtela. Najhuje je še pred nami...