Se ponavlja obdobje Velike depresije?

Depresijo poleg žalosti označujejo tudi pobitost, pesimizem, obupanost, pomanjkanje notranjih spodbud, nemirnost, strah, občutek krivde, razdražljivost in/ali praznost.To stanje se je iz Grčije preko Španije, Portugalske in Italije preselilo tudi v Slovenijo. To ne preseneča, če vemo, da se je povprečna stopnja brezposelnosti v EU dvignila na skoraj 11%. V EU je bilo decembra tako 25,92 milijona brezposelnih, od tega jih je bilo 18,71 milijona v evro območju. V Španiji znaša splošna brezposelnost že preko 26%, brezposelnost med mladimi pa je tako v Španiji kot tudi Grčiji že okoli 60%! Skupna brezposelnost mladih v evro območju pa znaša že 20%. S tem nastaja nov razkorak med državami, ki se zdijo ujete v spiralo upadanja proizvodnje, hitro naraščajoče brezposelnosti in upadajočega razpoložljivega dohodka, ter tistimi, ki so doslej pokazale dobro ali vsaj nekolikšno odpornost. Nič bolje ni v Združenih državah Amerike, kjer se za bone za hrano vsak dan prijavi okoli 11000 ljudi! Depresijo je tako čutiti tudi pri varčevanju. Kljub temu, da se ljudje zavedajo nujnosti varčevanja in vse bolj tudi ohranjanja realne kupne moči, se za to le stežka odločijo. Čeprav je situacija za mesečno varčevanje več kot odlična in cene plemenitih kovin izjemno ugodne. Pesimizem, obupanost in strah so enostavno premočni. Poleg tega se nahajamo sredi silovite valutne vojne, ki bo dodatno razvrednotila realno kupno moč posameznikov in družin. Slovenske banke so v lanskem letu ustvarile za 606 milijonov evrov izgube, boniteta naše države je zopet znižana, tokrat na oceno A2. Predvsem na račun domačih bank, ki imajo kar sedem milijard evrov slabih kreditov. To pa predstavlja približno 14 odstotkov javnega dolga! Analitiki tako menijo, da ni več vprašanje, če, ampak le še kdaj bo Slovenija zaprosila za pomoč iz Stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). In to ne le za nekaj milijonov evrov ampak od tri do pet milijard evrov na podlagi katerih bi banke lahko »normalno« poslovale. In ob vsem tem imamo Slovenci v bankah še vedno okoli 15 milijard evrov premoženja! Venezuela je pred kratkim čez noč devalvirala svojo valuto za dobrih 46%. Menite, da se to ne more zgoditi z evrom? Pesimizem, obupanost in strah enostavno ne smejo biti ovira, da pravočasno in na pravilen način zaščitite svoje finančno premoženje. Tokrat gre zares!

Zavajanje ali pomanjkljivo znanje analitikov?

Opaziti je, da večina ljudi še vedno neizmerno zaupa bančnim analitikom in upravljavcem premoženja. Sicer nekoliko manj kot nekdaj, a še vedno. Kljub napačnim predvidevanjem v preteklosti tako glede gibanja delniškega trga (kriza v 2008), kot tudi pri gibanju cene zlata. Tu prednjačijo nadobudni mladi analitiki, katerih znanje temelji na pretekli ekonomiji, ki ima s trenutno finančno situacijo bolj malo skupnega. S starim znanjem pa danes na finančnem trgu ni kaj resnega početi. Tako je bilo moč pred kratkim prebrati analizo trga zlata s strani upravitelja premoženja pri eni izmed bank. Na to, da bi bilo za vse bolje, da bančniki opravljajo delo, na katerega se najbolje spoznajo (posojila) sem že pred dvema letoma opozarjal v svojem sestavku na blogu z naslovom Le banke sodi naj bankir. In še vedno nisem spremenil svojega mnenja. Kako bi ga le? V začetku ponudbe vzajemnih skladov v Sloveniji s strani DZU-jev so banke vzajemne sklade ignorirale in varčevalce celo prepričevale v njihovo visoko tveganost. Ko so kasneje banke ugotovile, da kljub njihovem prepričevanju veliko denarja odteka iz bančnega sistema v vzajemne sklade, so jih intenzivno začeli ponujati, tržiti tudi sami. Podobno se je zgodba odvijala tudi  z naložbenimi zavarovanji. In podobno se banke obnašajo danes tudi do zlata, edinega denarja, ki svojo realno vrednost ohranja že več tisoč let! In, da je ironija še večja, so prav centralne banke največji neto kupci zlata že od sredine leta 2009. Zakaj, če ne prinašajo ne dividend, ne obresti in se mu ne da določiti notranje vrednosti? Zato, ker je zlato denar z realno vrednostjo kar pa je bilo mladim analitikom do sedaj očitno zamolčano. Vsaj upam tako, ker si ne znam predstavljati, da to vedo pa vam ne povedo. In cena zlata trenutno zagotovo ne raste zaradi špekulativnega nagona ali pohlepa vlagateljev, ker je vlagateljev na trgu zlata enostavno premalo. Cena na borzi (delnice, surovine, valute) vedno odseva prihodnja pričakovanja vlagateljev na trgu. Če torej cena zlata danes raste, vlagatelji v prihodnje pričakujejo poslabšanje ekonomskih in finančnih razmer in zaradi zaščite realne kupne moči svojega premoženja temu primerno reagirajo na nakupni strani. Poglejmo še nekaj dejstev. Ameriški dolar je v zadnjih 40. letih izgubil več kot 83%, evro pa v samo zadnjih 10. letih 74% svoje realne kupne moči. To pomeni, da povprečna letna letna izguba kupne moči posameznika ni statističnih 2,9% ampak je veliko, veliko višja. Združene države Amerike so se v zadnjih štirih letih zadolžile (6,5 bilijona ameriških dolarjev) za več kot so se skupaj zadolžile v preteklih 219 letih! Japonski državni dolg presega 225% njihovega BDP, javni dolg večine zahodnih evropskih držav v lanskem letu je bil višji od dovoljenega (60% BDP), lanski državni primanjkljaj v večini zahodnih držav pa je bil v lanskem letu med -3% in -5,9% BDP. Države vstopajo v drugi krak recesije za katero priznani finančni strokovnjaki pravijo, da bo štirikrat hujša od prve, ameriška centralna banka (FED) pa je ravnokar napovedal neskončno tiskanje papirnate valute,… Milton Friedman, Nobelov nagrajene za ekonomijo (1976) je nekoč dejal: » Le vlada lahko kvaliteten papir, prekrije s kvalitetnim črnilom in ustvari kombinacijo, ki nima vrednosti.« In ob vsem tem vedenju se človek naj ne bi odločil za plemenite kovine ampak naj bi svoj denar še naprej zaupal banki? Ta zapis bom zaključil z enakimi besedami kot tistega pred dvema letoma, ker želim, da jih ozavestite in nanje pravočasno agirate. Reševanje bank ter gospodarstva z velikanskimi finančnimi paketi že do sedaj ni dobrodejno vplivalo na denarne valute, nadaljevanje tega početja pa bo denarne valute popolnoma uničilo (razvrednotilo). In s tem tudi premoženje tistih posameznikov, ki ga ne bodo uspeli pravočasno in na pravilni način zaščititi. Zato je namesto padca vrednosti zlata in srebra v prihodnje bolj realno pričakovati njuno vedno višjo rast. Lahko tudi do vrednosti, ki se nam danes zdijo nepredstavljivo visoke. In, ker se to verjetno ne bo zgodilo čez noč, imate še nekaj možnost, da se pravočasno informirate pri neodvisnih in zaupanja vrednih finančnih svetovalcih. Pristranske analize raznih analitikov pa jemljite z veliko rezerve in zavedanjem, da želijo biti lojalni in kratkoročno koristni na svojem delovnem mestu pa čeprav na račun svoje integritete in v škodo svojih strank.

Denarna valuta in denar se razlikujeta kot noč in dan!

Veste kaj je denar? Ob tem vprašanju danes večina najprej pomisli na bankovce in kovance, ki nam predstavljajo "denar", ker so dokaj likvidni. To pomeni, da so vedno dostopni in jih je mogoče kadarkoli uporabiti za plačilo. Čeprav bankovci in kovanci to vlogo prav dobro opravljajo pa to še vedno ni denar ampak le denarna valuta! Denar namreč razumemo kot posebno dobrino, ki pa mora nastopati v treh pomembnih vlogah: kot menjalno sredstvo, obračunska enota in hranilec vrednosti. Kot menjalno sredstvo se denarna valuta obnese saj z njo skladnost potreb, ki je bila v času naturalnega denarja pogoj za sklenitev menjave ni več potrebna. Tudi v vlogi obračunske enote se denarna valuta dobro obnese, ker so različne cene blaga, storitev in dobrin lahko izražene v enotni obračunski enoti. Zaradi nje je veliko preprostejše tudi trgovanje. Vendar pa je za uspešnost trgovanja potrebna tudi stabilnost denarne valute. V tej vlogi pa se denarna valuta nikoli v zgodovini ni izkazala saj nikoli ni bila dober hranilec vrednosti! Še več, prej je bila podobna zelo zrelemu paradižniku, ki nikakor ne more dolgo ohranjati svoje svežine. Če vzamemo primer ameriškega dolarja lahko ugotovimo, da se je njegova kupna moč od ustanovitve Ameriške centralne banke (1913), katere naloga je bila skrb za stabilnost denarne valute, zmanjšala za dobrih 95 odstotkov. Če ob tem vemo, da je bila povprečna življenjska doba svetovnih rezervnih valut okoli 100 let nas lahko že postane pošteno strah. Še posebej zato, ker do sedaj ni bilo izjem. Tako se je zgodilo s portugalsko denarno valuto v 15. stoletju, s špansko denarno valuto v 16. stoletju, z nizozemsko denarno valuto v 17. stoletju, s francosko denarno valuto v 18. stoletju in tudi z angleškim funtom v začetku 20. stoletja. Sedaj je na vrsti ameriški dolar. In o tem voditelji, gospodarsko hitro razvijajočih se držav, že nekaj časa resno razmišljajo. Sredi meseca julija leta 2009 je tako takratni ruski predsednik Medvedev, na srečanju osmih najbolj velikih gospodarstev v Londonu, predlagal novo svetovno valuto, ki naj bi nadomestila ameriški dolar. Pred kratkim pa so se predstavniki Kitajske, Rusije, Indije, Turčije, Brazilije, Venezuele in držav proizvajalk nafte dogovorili, da bodo medsebojne posle in finančne investicije opravljali kar v lastnih valutah in ne več s pomočjo ameriških dolarjev. Kitajska hkrati zmanjšuje tudi tisti del svojih deviznih rezerv, ki jih ima v denarnih valutah ter jih preusmerja v strateške nakupe bank in realnega premoženja, kot so recimo perspektivna podjetja, rudniki surovin, strateške kovine, redke zemlje in plemenite kovine. Kitajci očitno dobro poznajo izvor besede denar (money), ki v dobesednem prevodu izhaja iz besede »silver« (srebro) in se uporablja v 51. državah! Pravi, realni denar torej predstavlja in udejanja srebro, denarna valuta je zgolj obljuba izdajatelja in predstavlja dolg! Česa imate več, dolga ali srebra?

Plemenite kovine za zaščito kupne moči

Plemenite kovine so že več kot 2000 let denar, ljudje pa še vedno nanje gledajo kot na neko eksotično obliko naložbe s katero ne vedo kaj početi. To je še posebej očitno zadnjih 40 let v katerem je finančni sistem popolnoma in namerno zanemarjal zlato in srebro. A dejstvo ostaja, da sta zlato in srebro edini pravi denar! Prav zato je razmišljanje ali imeti del premoženja v plemenitih kovinah ali ne popolnoma irelevantno in skregano z logiko še posebej, če se v teh finančno nepredvidljivih časih trudite ohranjati realno kupno moč svojega premoženja. Tisti, ki menite, da inflacija še ni problem imate lahko prav, če upoštevate le statističen podatek, ki v juniju prikazuje 2,3% letno inflacijo. V realnosti pa je inflacija že več kot dvakrat višja. Ko sem pregledoval povprečne letne drobnoprodajne cene za 20 izdelkov v Sloveniji, so se te v petih letih v povprečju povišale za 27%, Stitistični urad RS pa je za enako obdobje nameril le 14% inflacijo. In kako pride do takega razhajanja med realno in statistično inflacijo? Zaradi interpretacije in orodij s katerimi državna statistika lahko prikaže lepšo sliko. V humornem smislu to pomeni, če lahko vzdržujete osla, državna statistika šteje, da ste že na konju. V trdem, realnem svetu pa imajo za to na voljo štiri metode: hedonistično prilagoditev, nadomestek (zamenjavo), spremembo uteži in izključevanje dobrin. V prvem primeru izkoriščajo naše drobne užitke, ki se jim nismo pripravljeni kar tako odpovedati. Tako danes najdete svojo priljubljeno pločevinko pijače, čokoladico, jogurt ali kakšen drug izdelek v drugačni, ličnejši embalaži a hkrati tudi manjši in po enaki ceni kot prej! Kljub temu, da vi torej dobite manj za enako ceno je za statistike to še vedno isti izdelek po enaki ceni. Če tega ni mogoče narediti, se zatečejo k nadomestitvi dražjega izdelka za cenejšega. V primeru mesa lahko stegno, hrbet ali pljučno pečenko (I. kategorija) zamenjajo za pleče (II. kategorije), ki dosega nižjo prodajno ceno in ugotovijo, da se je meso pocenilo kljub temu, da ste vi za pečenko plačali več. Ko tudi ta metoda odpove se statistiki zatečejo k naslednji metodi, znižanju uteži tisti skupini (hrana, energija, oblačila, šolanje,...) v potrošniški košarici, ki se v določenem obdobju preveč podraži. Električna energija za gospodinjstvo je recimo tako v začetku leta 2000 predstavljala 3,5% košarice, konec leta 2005 pa le 2,5%. Na koncu statistikom ostane le še izključitev določenih skupin iz izračuna inflacije. Življenjski standard se torej znižuje, dohodek in premoženje na prebivalca upadata, brezposelnost je namerno podcenjena. Verjemem, da je ljudem težko razumeti kaj se dogaja in so prestrašeni glede prihodnje situacija, a ravno zato morajo nujno zaščititi del svojega premoženje pravočasno in na pravilen način! S pravim denarjem, zlatom in srebrom. Situacija se bo v prihodnje za posameznike še poslabšala, ker se bodo nakopičeni dolgovi »odplačevali« skozi vedno višjo inflacijo in devalvacijo papirnatih valut. Imate pravi denar?

Vse starejši in vse revnejši

Slovenija po praznovanju 20-letnice postaja vse starejša, a ob tem žal tudi vse revnejša. In z njo tudi njeni prebivalci. Tako je, sodeč po statističnih podatkih, število starejših od 65 let že od leta 2004 večje od števila mladostnikov, ki še niso dopolnili 14 let. V dvajsetih letih se je število mladih menda zmanjšalo za 30 odstotkov, število starejših pa povečalo za 56 odstotkov. Najhitreje se povečuje število tistih, ki dočakajo 80 let ali več kar pomeni, da se nam obeta vedno daljša življenjska doba. Super, kaj ne? Seveda, če si jo bodo ljudje lahko privoščili. Mlajši ljudje bodo zaradi vitaminsko osiromašene ali zastrupljene hrane verjetno vedno pogosteje obolevali in umirali. Morda celo prej kot njihovi starši. Daljša življenjska doba bo tako možna le v primeru, če si jo bomo finančno lahko privoščili. Zaradi vedno višjih cen zdrave hrane, višjih stroškov zdravstvene oskrbe in vedno nižjih pokojnin zaradi padca realne kupne moči denarne valute – evra. Večina verjetno ne ve, da je evro valuta v zadnjih desetih letih v povprečju izgubljala 14,6% realne vrednosti na leto v primerjavi z zlatom. To pomeni, da se mora vaše premoženje na letni ravni plemenititi z vsaj enakim donosom kot valuta izgublja na svoji vrednosti, da ohranjate svojo realno kupno moč. Tega pa z denarnimi naložbani nikakor ne boste uspeli doseči. Trenutno imajo Slovenci v bankah dobrih 14 milijard evrov. Zakaj? Menda zato, ker je »varno« in ker ne želijo špekulirati. Ob tem pa pozabljajo, da je varnost le navidezna, špekulacija pa ogromna. Ne zavedajo se namreč, da z obljubljenimi obrestmi že danes ne pokrivajo realne inflacije, ki bo v prihodnje vse višja. Realna inflacija je namreč veliko višja od statistično predstavljene in se v EU se trenutno giblje okoli 6%, v Združenih državah Amerike okoli 10%, v Veliki Britaniji pa okoli 12%. Torej vam tudi 5% obrestna mera pri bančnem depozitu ne pomaga prav veliko! Seveda je vaša pravica, da svoje premoženje še naprej izpostavljate riziku razvrednotenja denarne valute vendar menim, da bi bilo zelo smiselno čimprej razmisliti o optimiziranju dela vašega premoženja. In to z naložbo, s katero boste obdržali finančno samostojnost, likvidnost in realno vrednost premoženja. Najenostavneje boste to naredili s plemenitimi kovinami, ki to poslanstvo opravljajo že več kot 4.000 let. Že imate plemenite kovine v svojem portfelju?

Srebro in zlato za pokojnino

Nedavno nazaj smo lahko na spletni strani Business Insider v eni izmed rubrik občudovali Slovenijo na prvem mestu. A marsikomu se je začetni občudojoči izraz na obrazu ob prebiranju članka hitro spremenil v kisel in zaskrbljujoč pogled. V članku je bilo namreč govora o državah, ki bodo po izhodu iz trenutne svetovne finančne in gospodarske krize vstopile v nove individualne, pokojninske krize. In Slovenija se je v tej rubriki med državami Finske, Francije, Grčije in mnogih drugih znašla na prvem mestu glede na demografske in težave, ki jo čakajo v prihodnje. Gre za dogajanje, ki mu ne moremo uiti in le vprašanje časa je kdaj se bomo morali z njim spopasti. Številke, ki so jih predstavili v članku govorijo same zase. Stroški pokojnin v primerjavi z BDP, ki so bili 9,9% v letu 2007 bodo v letu 2035 predvidoma znašali že 15% ob tem, da se bo delovna populacija v Sloveniji do leta 2020 predvidoma zmanjšala že za 6,6%. In, ko že govorimo o pokojnini naj vse tiste, ki še vedno računate na primerno pokojnino iz naslova drugega pokojninskega stebra opomnim, da lahko nanjo preprosto pozabite. Povprečni letni donosi večine pokojninskih skladov v Sloveniji v zadnjih petih letih so namreč precej nižji od evropskega povprečja in zato ne vlivajo pretiranega zaupanja vlagateljem. Da to ni pravi način za pridobitev ustrezne višine pokojnine kaže tudi podatek, da od okoli 511 tisoč zavarovancev v drugem pokojninskem stebru za dodatno pokojnino vplačuje le okoli 5% posameznikov. Predvsem zaradi "varne" naložbene politike, ki še posebej v prihodnjih inflacijskih letih zavarovancem ne obeta prav nič dobrega. A na srečo za vse tiste, ki menite, da vam je v naslednjih desetih letih ostalo premalo časa, da bi si ustvarili spodobno pokojnino obstaja rešitev. Naložba v plemenite kovine, še posebej v ekstremno podcenjeno srebro, katerega je ameriško Nacionalno inflacijsko združenje (National Inflation Association) v lanskem letu označilo za najboljšo naložbo naslednjega desetletja. Nič čudnega torej, da se je investicijsko povpraševanje po srebru v lanskem letu podvojilo, v zadnjih petih letih pa se je povpraševanje povečalo za več kot 600%! Pričakuje se, da bo zaloga izkopanega srebra, ki je že na najnižjem nivoju v zadnjih 200 letih letos dosegla kritično dno. Srebro, ki ima v industriji registriranih več patentov kot vse ostale kovine skupaj, dobesedno izginja pred našimi očmi. Tako kot pričakovana pokojnina ZPIZ-a. Zato ne čakajte in ne živite v upih, ampak čimprej izkoristite naložbeno priložnost generacije, ki vam jo ponujata zlato in srebro!

Naložbeni certifikat nima lastne vrednosti, zlato jo ima!

Na eni izmed finančnih spletnih strani sem prebral stavek, ki me je zbodel v oči zaradi naivnosti in nerazumevanja tako naložbe v plemenite kovine, kot tudi resnosti trenutne globalne finančne situacije. V stavku je namreč zapisano, da je zelo malo verjetno, da bomo z investiranjem v zlato obogateli, vsaj v kratkem časovnem obdobju. Ljudje božji, zbudite se! Časi bogatenja na kratek rok so že zdavnaj minili, sedaj gre za ohranjanje ustvarjenega premoženja in beg pred revščino! Poglejte malo okoli sebe. V katerokoli svetovno ekonomijo pogledamo danes, povsod naletimo na visoka potencialna tveganja. Gre za zelo nepredvidljiva tveganja, tveganja brez primere v dosedanji zgodovini. Nikdar v zgodovini ni bilo nakopičenih tako veliko potencialnih katastrof ob tako velikem številu dejansko bankrotiranih držav (Združene države Amerike, Velika Britanija, Španija, Italija, Grčija, Irska, Japonska,...) in s propadlim finančnim sistemom, ki se ga pri življenju ohranja le s prikrivanjem informacij in s tiskanjem neskončne količine denarja. Zato toliko težje razumem ljudi, ki s svojim premoženjem še vedno špekulirajo in se namesto k fizični obliki zlata, zaradi manjših stroškov investicije, zatekajo k naložbenim certifikatom, ki v današnjih finančno negotovih časih predstavljajo zgolj virtualno (namišljeno) premoženje. Dobro je vedeti, da je naložbeni certifikat izvedeni finančni instrument, ki nima nobene lastne vrednosti ampak je vezan na določen osnovni instrument (indeks, nafto, zlato, delnico, pšenico, srebro, soja, baker,...) in kjer imetnik certi­fi­kata ni posre­dni sola­stnik kakr­šne­ga­koli pre­mo­že­nja. Veliko imetnikov naložbenih certifikatov to vrsto tveganja preprosto ignorira ali pa nanj pozabi. V svojih rokah imajo namreč le pra­vico do popla­čila pod dolo­če­nimi pogoji, ki pa ni z niče­mer izrecno zava­ro­vana. Poleg tega ima naložba v certifikat tudi številna dodatna tveganja kot so: možnost stečaja oziroma neizpolnitev obveznosti s strani izdajatelja, sprememba zakonodaje, valutno tveganje, tveganje naravnih nesreč,... In ustvarjeni dobički so obdavčeni. Čeprav vrednost naložbenega certifikata navadno sledi gibanju vrednosti osnovnega instrumenta na katerega je vezan, pa vedno ni tako. Eden izmed lepih primerov te trditve je tudi certifikat na zlato propadle ameriške banke Bear Stearns, katerega graf je priložen. Majhni stroški, majhna varnost! Na nevarnost izvedenih vrednostnih papirjev, kamor torej spadajo tudi naložbeni certifikati, je že pred leti opozoril Warren Buffett, eden najboljših vlagateljev na svetu. Označil jih je za "orožje za množično uničevanje", ker zaradi velike soodvisnosti velikih finančnih inštitucij in prepletenosti z medsebojnimi transakcijami nihče nima pregleda nad tem, kakšna je njihova izpostavljenost in kakšno verižno reakcijo bi lahko sprožil zlom enega izmed členov v tej verigi. Kot zanimivost naj navedem, da je glede finančnih derivatov ena izmed najbolj izpostavljenih bank tudi ena izmed najstarejših in največjih svetovnih investicijskih bank JP Morgan Chase. Njena izpostavljenost finančnim derivatom presega 400% premoženja banke in s tem predstavlja več kot 50% celotnega trga finančnih derivatov v Združenih državah Amerike! Vlagatelje kdaj pa kdaj skrbi glede zagotovitve varne hrambe plemenite kovine v fizični obliki po opravljeni investiciji. Zagotovo delno utemeljena skrb a nič bolj pomembna od skrbi za avto, umetnino ali pomembne računalniške podatke, ki so lahko velikokrat vredni veliko več od naložbe posameznika v fizično zlato. Zlato je samo druga oblika denarja. Je denar z realno vrednostjo, ki z rastjo svoje vrednosti kaže na slabosti v monetarnem sistemu. In na te slabosti kaže tudi v primeru evropske denarne valute. Donosnost zlata v primerjavi z evrom kaže, da evropska papirnata denarna valuta vedno bolj izgublja na svoji kupni moči. Povprečna letna donosnost zlata, ki je bila 2,3% v obdobju med leti 2000 do 2005, se je v naslednjih petih letih od 2005 do 2010 povišala kar na 19,1%! V zadnjih desetih letih pa je bila povprečna donosnost zlata v primerjavi z evrom 10,7% na leto. Upam, da bodo investitorji pravočasno spoznali, da je "vrag odnesel šalo" in da je naložba v fizično zlato ena redkih naložb s katero si lahko v današnjih časih še zaščitijo in ohranijo finančno premoženje. Ali bodo zaradi tega tudi obogateli ali pa le ne bodo ubobožali, bo pokazal čas. Zagotovo pa jim v nobenem primeru ne bo žal!

Bančno jamstvo na vloge ne predstavlja varnosti za vaš denar

Večina ljudi se še vedno dobro počuti ob tem, da ima vse ali večino svojih prihrankov na banki. Po eni strani razumljivo, saj jim Banka Slovenije nudi neomejeno jamstvo za neto vloge.A tako bo samo še do konca letošnjega leta. Potem bo neto vloga zajamčena (seštevek vseh vlog posameznega vlagatelja, zmanjšano za njegove morebitne neporavnane dospele obveznosti) le še do višine 50.000 evrov. Podrobnosti o tem si lahko preberete tudi na spletnem naslovu Banke Slovenije. Pa bo sama višina jamstva dovolj močen argument bank, da bodo zadržale denar svojih komitentov pri sebi? Menim, de ne. Predvsem zaradi višanja inflacije bodo morali ljudje resno razmišljati o naložbenih alternativah. Glede na podatke Statističnega urada RS je trenutna statistična inflacija 1,5%, temeljna letna obrestna mera (aritmetično povprečje mesečnih stopenj rasti cen življenjskih potrebščin) za mesec februar pa je 1,31%. Banke vam torej omogočajo, da z "varčevanjem" pri njih, vaš denar glede na statistično inflacijo le nekoliko počasneje izgublja na vrednosti, kot pa če ga imate doma. Ob tem pa nikakor ne gre pozabiti, da je realna inflacija nekajkrat višja od statistično predstavljene. Nekje sem prebral, da inflacija ni nič drugega, kot preusmerjanje denarja od običajnih ljudi do bogatih. Strinjam se. Banke niso namenjene povečevanju vašega premoženja, namenjene so posredovanju med kapitalom in gospodarstvom ter zagotavljanju dobička lastnikom (delničarjem) bank. Centralne banke lahko s povečanjem in nato zmanjšanjem obtoka denarja določajo vrednost denarju in s tem nadzirajo ekonomijo, ki pa jo tako lahko privedejo tudi do propada. Dvem takim ekstremnim dogodkom so bili ljudje priča leta 1920 in 1929. Takrat so banke podjetja in posestva kupovale za drobiž, zato so to obdobje kasneje označili za "največji rop v zgodovini človeštva." In v zelo podobnem scenariju se nehajamo tudi danes. Prav tisti, ki verjamejo v "varnost" naloženega denarja v banki, bodo v največji nevarnosti, ker bo njihov denar največ izgubil na kupni moči. Ne pozabite, da je papirnati denar le obljuba zgolj na osnovi vladnega odloka. Iluzija. In ta se lahko kadarkoli razblini kot milni mehurček. Ob največjem denarnem poskusu vseh časov, postajajo vedno bolj glasne tudi napovedi, da bodo ameriški dolar, švicarski frank in evropski evro, kot jih poznamo danes, izginili v naslednjih nekaj letih. Zaradi globalizacije monetarnega sistema in elektronske dobe, v kateri živimo, pa se to lahko zgodi že veliko prej. Kot vsaka dosedanje zamenjava valut bo tudi tokratna s seboj prinesla razvrednotenje kupne moči vašega premoženja. V kolikšni meri bo to razvrednotenje valut vplivalo na vas, odločate sami. S pravočasno prerazporeditvijo svojih denarnih naložb v kapitalske (zemljo, delnice, sklade, plemenite kovine,...). In ne odlašajte! Danes Evropska unija posredno preko Nemčije in Francije rešuje Grčijo, jutri bo reševala Španijo, Italijo, pojutrišnjem Portugalsko in Irsko. Poznate koga, ki bo reševal vas?